V nevladnih organizacijah se pogosto znajdejo v položaju, ko ima skoraj vsaka naloga dober razlog, da bi jo opravili takoj. V članku pojasnjujejo, zakaj je zavestno določanje prioritet ključno za kakovostno, trajnostno delovanje organizacije ter kako pri tem upoštevati poslanstvo, učinke in realne zmožnosti. Več si preberite TUKAJ.
Odkrijte Mutur Beltz projekt, ki spodbuja tradicionalne veščine, podeželsko znanje, zaposlitev in enakost spolov z uporabo ovčje volne kot strateškega ekonomskega, ekološkega in kulturnega vira. Več o projektu, ki je bil tudi eden od zmagovalcev nagrade ARIA, si preberite TUKAJ.
Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano vključuje strategije za prehod v bolj trajnosten in odporen kmetijsko-prehranski sistem. Vodnik temelji na bolj poglobljeni študiji Trajnostni sistem pridelave in potrošnje hrane. Avtorji vodnika so pripravili tudi Katalog dobrih praks trajnostne oskrbe s hrano, ki ponazori, da se trajnostni prehod kmetijsko-prehranskega sistema marsikje že izvaja. Vodnik in več informacij o njem je na voljo TUKAJ.
Skoraj pri vsakem razpisu od nas zahtevajo, da jasno določimo cilje projekta in kazalnike, s katerimi bomo preverjali, ali smo te cilje res dosegli. Le tako lahko ob koncu projekta zanesljivo ocenimo, ali smo naredili to, kar smo si zadali. Dobro zastavljeni cilji pa nam pomagajo tudi sproti – da vidimo, ali smo na pravi poti, in se po potrebi pravočasno prilagodimo. CNVOS je za vas zbral nekaj praktičnih nasvetov, ki vam lahko olajšajo postavljanje ciljev in kazalnikov. Preberite TUKAJ.
V katalogu so predstavljene pobude in prakse samooskrbnosti in prehoda na bolj trajno pridelavo in potrošnjo hrane iz Slovenije in širšega evropskega prostora. Nakazujejo različne vidike sprememb v smeri bolj trajnostnega in pravičnega sistema oskrbe s hrano.
Izbrane prakse pokrivajo celotno verigo od pridelave in predelave do porabe hrane. Predstavljeni so primeri tako z regionalne (prehranska strategija in integriran prehranski sistem) kot lokalne ravni (zeleno javno naročanje, ureditev oglaševanja, ekološko kmetovanje in skupnostna predelava). Večina praks prikazuje praktične pristope k sistemskim spremembam, vključena pa sta tudi primera posameznih kmetij.
STO je želel osvetliti razlike v vedenju posamezne generacije, orisati nakupno pot posamezne generacije ter prikazati, kako bi morali nagovarjati nove, mlade turiste. Vsak video (nastopa Robert Petan) na duhovit, pronicljiv in spoštljiv način prikazuje razlike in poučuje ljudi iz turističnega sektorja, kako pomembno je poznavanje navad in vedenja turistov (kam grejo, kako načrtujejo, kaj cenijo ter ključna dejstva npr. hitrost rezervacije, vpliv družbenih omrežij, trajnostni pristopi, družinski vpliv). Posnetki so dostopni na njihovi spletni strani TUKAJ.
Ekologi brez meja so izdali Smernice za manj odpadne in več trajnostne prehrane v restavracijah. Več kot 30 konkretnih ukrepov je rezultat analize odpadne hrane v slovenskih restavracijah ter pregleda domačih in tujih dobrih praks. Več preberite TUKAJ.
Podeželski pakt prispeva k lokalnim dejanjem in spremembam na podeželju. Identificirali so sklope aktivnosti lokalnih skupnosti in odločevalcev, ki prispevajo k reševanju podeželskih izzivov. Več si preberite TUKAJ.
Finci so posneli kratek video o učinkih in vlogi programa LEADER. Vabljeni k ogledu.
Poročilo Skupnega raziskovalnega središča razkriva, da se bo v primestnih in podeželskih območjih število prebivalcev predvidoma zmanjšalo, in predlaga prilagoditvene strategije za ublažitev učinkov na trge dela, javne storitve in gospodarsko rast.
