V Rural Toolkitu najdete informacije o krožnem biogospodarstvu, zgodbe o uspehu, priročnike, ideje in priložnosti za sodelovanje, praktične povzetke projektov / aktivnosti, poslovne načrte, poročila o raziskavah… Z registracijo v zbirko orodij bo vaše podjetje / inštitucija postala bolj prepoznaven akter v skupnosti, dodali boste lahko svoje komercialne rešitve in predloge za sodelovanja ... ter bili obveščeni med prvimi.

Rural Toolkit je spletni zalogovnik bioloških rešitev, ki omogoča interakcijo med podeželskimi akterji in zagotavlja podlago za širšo uporabo bioloških rešitev na podeželju, kar omogoča prehod podeželskih območij iz linearnega gospodarstva v krožno biološko gospodarstvo.

PET plastenka nam pride v roko kot embalaža za pijačo. Nato plastenko pomijemo in jo večkrat uporabimo kot plastenko za vodo, domače mleko,… Ko plastenka za tovrstno uporabo ni več primerna, jo lahko uporabimo še za izdelavo preprostega domačega namakalnega sistema, gojenje rastlin ali celo ptičje hišice. S takim ravnanjem plastenki podaljšamo življenjski cikel in zmanjšamo količino nastalih odpadkov... in tako tudi v praksi izvajamo krožno gospodarstvo.

DivjaLabs je mednarodno uspešen slovenski biotehnološki start-up, ki se osredotoča na reševanje okoljskih in varstvenih izzivov biotske raznovrstnosti z najnovejšimi orodji molekularne genetike in računalništva. Podjetje je alumni Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in predstavlja odličen primer povezovanja akademskega znanja z družbeno ter okoljsko odgovornostjo. Njihov poslovni model pametno združuje neposredne komercialne storitve in partnerstvo v konzorcijih za reševanje občutljivih raziskovalnih ali naravovarstvenih vprašanj. Več na njihovi spletni strani in Facebooku.

Podjetje Arhel d.o.o. je med pionirji inovativne predelave sirotke v Sloveniji. V okviru projekta LIFE for Acid Whey so razvili napredne tehnologije, ki omogočajo učinkovito ločevanje in izkoriščanje posameznih dragocenih sestavin iz kisle sirotke – stranskega produkta mlečne industrije, ki sicer pogosto predstavlja okoljsko breme. S pomočjo kratkih monolitnih kromatografskih kolon lahko iz sirotke hitro in selektivno izolirajo funkcionalne beljakovine, kot so laktoferin, laktoperoksidaza in imunoglobulini, ki imajo pomembno biološko vlogo in visoko tržno vrednost. Poleg tega sirotko uporabljajo kot medij za vzgojo probiotičnih kultur ter jo s postopki sušenja in anaerobne obdelave predelajo v sirotkin prah ali bioplin. S tem Arhel dokazuje, da je mogoče iz odpadne surovine ustvariti izdelke z visoko dodano vrednostjo ter hkrati pomembno zmanjšati okoljski vpliv mlečne industrije.

Proizvodni proces slamic iz slame za enkratno uporabo je večinoma ročen. Pobrano pšenico obrežejo, operejo, sterilizirajo in posušijo. Na voljo je v različnih dolžinah in širinah, ki ustrezajo vsem potrebam po pitju. Material - pšenica - ne spreminja okusa pijače in slamica se v nasprotju z drugimi materiali ne topi. Izdeluje jih socialna zadruga Staramaki s sedežem v podeželski regiji na severu Grčije, Kilkis.

BiteMe Nutrition je z najnovejšo linijo proteinskih piškotov zmagal v kategoriji Best Snack izbora organizacije World Food Innovation Award. BiteMe Nutrition je Slovensko-hrvaški startup, v Sloveniji pa deluje pod okriljem strateškega partnerja ter prvega in največjega zasebnega investitorja podjetja Medex. Postali so prvo podjetje v regiji s to prestižno nagrado v devetnajstih letih njenega obstoja. TUKAJ lahko preberete njihovo zgodbo.

Linija liofilizirane zelenjave Lifis je med 68 prijavljenimi izdelki na razpisu za najbolj inovativna živila leta 2025 prejela posebno nagrado za inovativnost pri lokalni pridelavi in predelavi živil. Natečaj organizira Inštituta za nutricionistiko. 

Liofilizacija je postopek sušenja pri zelo nizkih temperaturah, ki omogoča, da zelenjava ohrani skoraj vse vitamine, minerale, vlaknine ter svojo naravno aromo in hrustljavost. Prednost izdelkov Lifis je v tem, da so popolnoma naravni, brez dodatkov, ter primerni kot zdrav prigrizek ali sestavina za smutije, jogurte in druge jedi. Potrošniki jih cenijo zaradi intenzivnega okusa in praktičnosti, saj izdelki ne potrebujejo hlajenja in imajo dolgo obstojnost.

Podjetje Lifis s svojo inovacijo dokazuje, kako je mogoče lokalno pridelano zelenjavo predelati na način, ki ohranja njeno kakovost in hranilno vrednost, hkrati pa ponuja odgovor na potrebe sodobnih potrošnikov po zdravih, naravnih in trajnostnih živilih. Njihova zgodba je navdih za druge proizvajalce ter pomemben prispevek k razvoju inovativnega in trajnostnega slovenskega prehranskega sektorja.

Da je projekt FoRESisT inovativna pobuda za trajnostno upravljanje gozdnih in kmetijskih ekosistemov v čezmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško. Cilj projekta je izboljšanje stanja habitatov, podpora biotski raznovrstnosti ter vrednotenje ekosistemskih storitev, zlasti v gozdnih, kmetijskih in sladkovodnih habitatih, ki se soočajo z degradacijo zaradi različnih groženj, kot so urbanizacija, invazivne vrste, podnebne spremembe in onesnaženje.

Podjetje BeLife Drinks je slovenska zgodba o uspehu, ki se osredotoča na proizvodnjo inovativnih in trajnostnih pijač, kot so kombuča ter funkcionalni napitki. Njihova filozofija temelji na naravnosti, kakovosti in trajnostnem razvoju, kar jih postavlja med vodilne proizvajalce v svoji panogi. BeLife je znano po uporabi tradicionalnih metod fermentacije, pri čemer varijo kombučo po dolgotrajnem procesu naravne fermentacije, podobno kot so to počele generacije pred njimi. Pri tem uporabljajo visokokakovostne mešanice čajev, sladkorjev in domače kulture kombuče.

Mlinarstvo Kolenko je družinsko podjetje z bogato tradicijo, ki sega več generacij nazaj. Zavezanost kakovosti, naravi in lokalni skupnosti jih je vodila k prehodu na ekološko pridelavo žit in trajnostno mletje moke. Njihov cilj je ponuditi potrošnikom zdrave in naravne izdelke ter hkrati prispevati k ohranjanju okolja.

Osrednji poudarek njihovega delovanja je uporaba trajnostnih pristopov pri predelavi žit. S sodobnimi tehnologijami, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, zmanjšujejo porabo električne energije in zmanjšujejo ogljični odtis proizvodnje. Pri mletju uporabljajo tradicionalne kamnite mline, ki omogočajo počasno in nežno obdelavo zrnja, kar ohranja več hranilnih snovi v končnih izdelkih.