Občina Solčava je v okviru trajnostnega razvoja skozi leto 2024 izvedla raznolike aktivnosti za različne ciljne skupine, s poudarkom na trajnostni mobilnosti. Zaradi celostnega pristopa je prejela priznanje Ministrstva za okolje kot Najbolj aktivna mala občina 2024. Evropska komisija je v okviru Evropskega tedna mobilnosti, zaradi njihove odlične zgodbe, na novo ustvarila posebno kategorijo »Special mention«. Njihovo zgodbo lahko spoznate v kratkem filmu.

Ženske na podeželju prvenstveno prevzemajo vodilne vloge v diverzifikaciji kmetijskih dejavnosti, turizmu na podeželju, socialnih inovacijah, vključevanjem ranljivih skupin in uvajanju različnih okoljskih praks. Na podeželju tudi v praksi vzpostavljajo in vzdržujejo obsežne mreže in izrazito prispevajo k širšim družbenim spremembam. Zelo pomemben je lokalen, od spodaj navzgor usmerjen pristop, ki temelji na potrebah in pobudah žensk v posameznih podeželskih skupnostih. Raziskovalci ugotavljajo, da je vloga ženske v Sloveniji pri izvajanju ukrepa LEADER/CLLD zelo močna.

Razstava »Inovativne zgodbe žensk s podeželja« gostuje v avli Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska cesta 22 v Ljubljani), ogledate pa si jo lahko od 14. 3. - 14. 4. 2025. Nastala je v okviru projekta FLIARA (Female-Led Innovation in Agriculture and Rural Areas).

Tokrat vam predstavljamo rezultate daljinskega ogrevanja na lesno biomaso kot primer lokalnega krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje energije, ki se “pošteno” odraža finančnem prihranku  in zmanjšanem vplivu na okolje.

Leta 2017 ustanovljena Lesna zadruga Loški Potok je slovenski primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela rabe lesne biomase za ogrevanje (DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso). Njihov DOLB je namenjen zagotavljanju toplote zgradbam v lasti občine (občinska zgradba, zdravstveni dom, dom starejših občanov, osnovna šola, kulturno turistični center) ter nekaj zasebnim poslovnim in stanovanjskim objektom.

Slovenija je rastoča kolesarska destinacija, gostiteljica vrhunskih tekmovanj in domovina najboljših kolesarjev na svetu. Kolesarski turizem je ena od najbolj trajnostnih in zelenih oblik turizma, ki doživlja novo renesanso v svetovnem merilu.

Slovenska turistična organizacija je med naše Najlepše kolesarske poti uvrstila Dravsko pot, Porečanko/Parenzana, Juliana Bike, Trans Karavanke, Slovensko turnokolesarsko pot, Pohorsko transverzalo, Via Bela Krajina, pot Štrekna in Okrog Kamniško-Savinjskih Alp. Med 10 razlogi zakaj je Slovenija sanjska destinacija za kolesarje pa izpostavila naravo in lokalne značilnosti, dve legendi - Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, kolesarske parke in kolesarske družinske počitnice, raziskovanje mest…

Kolesarjenje je vse bolj množična oblika rekreacije, zato je zanimanje za kolesarske poti razumljivo. Z direkcije za infrastrukturo so sporočili, da projekt evidentiranja državnih kolesarskih povezav še ni končan, ker še ne vključuje podatkov o lokalnih kolesarskih poteh. Po podatkih iz maja 2024 imamo v Sloveniji 377 kilometrov namenskih kolesarskih poti, 113 kilometrov jih je v gradnji, za 55 kilometrov pa vodijo postopke javnega naročanja. Skupaj s tistimi na manj prometnih javnih cestah je dolžina označenih kolesarskih poti v Sloveniji 1391 kilometrov. V zadnjih petih letih je država sofinancirala gradnjo okoli 500 kilometrov namenskih kolesarskih površin, ki so del lokalnih kolesarskih omrežij ali državnega kolesarskega omrežja.