V kraju Inverurie na Škotskem je od 20. do 23. 10. 2025 potekal 6. Evropski podeželski parlament (EPP). Na dogodku se je zbralo približno 400 udeležencev iz 40 držav. Slovenijo je v imenu DRSP zastopala 8 članska delegacija.

Dogodek se je pričel v ponedeljek zvečer z uradno otvoritvijo. V torek so potekale delavnice, na katerih smo udeleženci iskali rešitve na področjih delovanja podeželskih gibanj, načrtovanja in izvajanja politik razvoja podeželja, uspešnih pristopih razvoja podeželja, medgeneracijskem povezovanju, pomenu žensk in mladih na podeželju, inovacijah in prilagajanju podeželja na globalne izzive. V sklopu EPP je potekal tudi Evropski mladinski parlament, na katerem so mladi razpravljali o aktualnih izzivih razvoja evropskega podeželja. Sreda je bila namenjena ogledom dobrih praks delovanja LAS in izvajanja projektov CLLD, ki jih po izstopu Velike Britanije iz EU financira Škotska vlada. V sklopu EPP so bile podeljene nagrade Michaela Doverja. Udeleženci smo se z veseljem spominjali vloge, ki jo je žal že pokojni Michael Dover imel pri ustanovitvi DRSP, prenosu dobrih praks s področja razvoja podeželja v Slovenijo in mentoriranju posameznikov, ki še danes pomembno prispevajo k razvoju podeželja v Sloveniji.

Slovenska delegacija je na dogodku predstavila aktualno dogajanje izvedbe regionalnih srečanj v sklopu priprave 6. Slovenskega parlamenta, ki bo potekal junija 2026.

S pristopom od spodaj navzgor so v oktobru v organizaciji lokalnih akcijskih skupin potekala tri regionalna srečanja - Koroške, Savinjske in Zasavja ter Gorenjske.

Skupina raziskovalcev je ugotovila, da so ključne demografske značilnosti v Sloveniji izgubljanje pomena kmetijstva, velike razlike med podeželskimi območji ter povečanje socialne in zaposlitvene razslojenosti prebivalstva. Skupnim tematskim področjem – konflikti na podeželju, storitve na podeželju ter stanovanjska problematika, regije dodajo še regionalno pomembne vsebine. Nekaj njihovih poudarkov smo zapisali v nadaljevanju, podrobnejše ugotovitve pa bomo predstavili v poročilih, ki jih pripravljamo.

Novembra sledijo posveti Pomurja (10.11.), Osrednje Slovenije (13. 11.), Jugovzhodne Slovenije (13. 11.), Goriške (19.11.), Primorske in Notranjske (20.11.) ter Podravja (26.11.). Vabimo predstavnike javnega, zasebnega in civilnega sektorja, da se pridružijo in izpostavijo aktualne izzive svojega območja. Srečanja so del priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo junija 2026 združil stališča na nacionalni ravni.

Da bi na zmanjšali konflikte med ljudmi in medvedi so izdelali kompostnike iz masivne hrastovine (projekt Life DinalpBear). Medovarne kompostnike bodo postavili na najbolj ogroženih območjih. Izdelali jih bodo na  Srednji lesarski šoli, Zavod Kočevsko pa bo za njih namenil 5 % sredstev iz programov opazovanja medvedov.

Fontana piv Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. Slovenija je tudi peta največja proizvajalka hmelja na svetu, hmelj pa je tista »začimba«, ki daje pivu okus in prepoznavno noto.

Fontana deluje tako, da obiskovalec kupi poseben steklen vrček s čipom in potem vanj toči osvežilne lokalno pridelane hmeljeve napitke. Stekleni vrček, ki obiskovalcu ostane v trajno last, je bilo do nedavnega treba kupiti vsakič znova. Zdaj se obiskovalec lahko vrne s svojim starim vrčkom in ga za ugodnejšo ceno ponovno čipira. Trajnosten material (steklo) in ponovna uporaba kozarca s čipom so med drugim razlogi, da je Konzorcij Slovenia Green ta primer uvrstila med 10 trajnostnih turističnih praks leta 2025, ki jih je vredno posnemati. Več preberite TUKAJ.

Foto: Horizonmedia, vir: Slovenia-green