Beseda forum je v času starih Rimljanov pomenila večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami. Z njo pa tudi povezujemo javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča. Ravno zato smo se odločili, da bomo osrednji del 6. SPP namenili forumom. Ti bodo potekali prvi dan dogodka, na njih bodo udeleženci obravnavali ključne razvojne izzive slovenskega podeželja. Forumi bodo zasnovani kot prostor odprte razprave, izmenjave izkušenj in oblikovanja konkretnih predlogov za nadaljnje ukrepanje.

Forum 1: Turizem na podeželju - Povezovanje turističnih akterjev

Forum bo namenjen razpravi o pomenu sodelovanja med akterji, ki soustvarjajo turistično ponudbo podeželja. Poseben poudarek bo namenjen povezovanju turizma z osnovnimi storitvami na podeželju ter vključevanju mladih v turistično panogo.

Forum 2: Turizem na podeželju - Izobraževanje nosilcev turističnega razvoja

Udeleženci bodo razpravljali o znanjih, kompetencah in podpornih okoljih, ki jih potrebujejo nosilci turističnega razvoja na podeželju. Forum bo posebej izpostavil vlogo žensk in mladih pri razvoju turizma.

Forum 3: Stanovanjska problematika na podeželju - Obnova starih hiš in stanovanj

Forum bo odprl vprašanje neizkoriščenega stavbnega fonda na podeželju, zlasti obnove starih hiš, stanovanj in objektov kulturne dediščine. Razprava bo namenjena tudi izzivom, ki se pojavljajo pri prenovi.

Forum 4: Stanovanjska problematika na podeželju - Vzpostavitev novih stanovanjskih kapacitet

Udeleženci bodo obravnavali možnosti za zagotavljanje novih stanovanjskih kapacitet na podeželju, predvsem z vidika mladih, starejših in spreminjajoče se demografske strukture.

Forum 5: Storitve na podeželju - Zagotavljanje osnovnih javnih in tržnih storitev

Forum bo namenjen vprašanju dostopnosti osnovnih storitev na podeželju, kot so javne, socialne, zdravstvene, oskrbne, izobraževalne in tržne storitve. Posebej bo izpostavljeno vključevanje starejših prebivalcev ter izzivi, ki lahko vodijo konflikte v lokalnem okolju.

Forum 6: Storitve na podeželju - Inoviranje storitev na podeželju

Udeleženci bodo razmišljali o novih pristopih k zagotavljanju storitev na podeželju, predvsem na področju socialnih in podjetniških storitev. Forum bo izpostavil pomen inovacij ter vključevanja mladih in žensk kot pomembnih nosilk sprememb v podeželskih skupnostih.

Forum 7: Samooskrba s hrano na podeželju - Zagotavljanje prehranskih proizvodov in izdelkov

Forum bo obravnaval pomen lokalne pridelave, predelave in dostopnosti prehranskih proizvodov ter izdelkov. Poseben poudarek bo namenjen kmetijskim proizvajalcem, zemljiški problematiki, razmeram za pridelavo hrane ter konfliktom, ki se lahko pojavljajo pri rabi prostora in upravljanju podeželskih virov.

Forum 8: Samooskrba s hrano na podeželju - Znamčenje prehranskih proizvodov in izdelkov

Forum bo namenjen razpravi o prepoznavnosti, trženju in dodani vrednosti lokalnih prehranskih proizvodov in izdelkov. Udeleženci bodo obravnavali možnosti znamčenja, odpiranja novih prodajnih poti, povezovanja ponudnikov ter vključevanja mladih v razvoj sodobnih tržnih pristopov.

Območje Ilirske Bistrice zaznamuje edinstven preplet dinarskega in submediteranskega sveta. Kot ena prostorsko največjih slovenskih občin združuje raznolike krajinske enote, ki vsaka na svoj način oblikujejo identiteto prostora: dolino reke Reke kot osrednji poselitveni in kmetijski pas, Brkine s prepoznavno sadjarsko tradicijo ter območje Snežnika z visokokraškimi planotami, obsežnimi gozdovi in izjemnimi naravnimi danostmi.

Prav ta raznolikost ustvarja močno vez med naravo, človekom in podeželskim načinom življenja. Območje med Snežnikom in Nanosom je prostor bogate kulturne dediščine, lokalnega znanja, podjetnosti ter številnih razvojnih priložnosti. Naravne danosti, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rokodelstvo in lokalne pobude se tu prepletajo v zgodbo podeželja, ki temelji na odgovornem odnosu do prostora in skupnosti.

Pomembno vlogo pri razvoju podeželja ima Lokalna akcijska skupina med Snežnikom in Nanosom, ki povezuje občine Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. S svojim delovanjem spodbuja projekte za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, krepitev turistične infrastrukture, ohranjanje kulturne dediščine ter podporo podjetniškim in skupnostnim pobudam, zlasti med mladimi.

Pri tem je razvoj usmerjen v dolgoročno ustvarjanje pogojev, s katerimi bi mladi v lokalnem okolju prepoznali priložnosti za delo, podjetništvo, ustvarjalnost in kakovostno življenje. Poseben poudarek je namenjen ustvarjanju pogojev, da mladi v domačem okolju prepoznajo možnosti za delo, podjetništvo, ustvarjalnost in kakovostno življenje.

Pravo vrednost območja predstavljajo ljudje, ki s svojim znanjem, vztrajnostjo, podjetnostjo in povezanostjo z okoljem oblikujejo njegovo identiteto ter prispevajo k razvoju vitalnega, odpornega in razvojno naravnanega podeželja.

Zato je območje Ilirske Bistrice oziroma širši prostor med Snežnikom in Nanosom primeren gostitelj 6. Slovenskega podeželskega parlamenta – dogodka, namenjenega razpravi o ključnih izzivih in priložnostih slovenskega podeželja ter oblikovanju skupnih izhodišč za njegov prihodnji razvoj.

Vabljeni, da skupaj z nami odkrijete prostor med Snežnikom in Nanosom – prostor naravnih bogastev, tradicije, sodelovanja in razvojnih priložnosti.

Po vzoru dobrih praks iz tujine (npr. Arbeitskreis Ländliche Räume v Nemčiji) ter na podlagi preteklih prizadevanj posameznih raziskovalcev, predvsem pa pozitivnih izkušenj vključevanja raziskovalcev v regijska srečanja v okviru priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, je dozorela pobuda za ustanovitev Foruma raziskovalcev podeželja v Sloveniji. Njegovo delovanje pa je bilo uspešno umeščeno pod okrilje Društva za razvoj slovenskega podeželja.

Forum razumemo kot stičišče (fizični in virtualni prostor), namenjen razpravi, sodelovanju in povezovanju. V začetku leta 2026 smo vzpostavili bazo približno 45 raziskovalcev podeželja iz različnih institucij po Sloveniji. Med njimi smo raziskovalci z Univerze v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), Univerze v Mariboru (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za turizem), drugih visokošolskih in raziskovalnih ustanov (Univerza na Primorskem, Fakulteta za varstvo okolja Velenje, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto), raziskovalnih inštitutov (ZRC SAZU, Urbanistični inštitut RS, Kmetijski inštitut Slovenije, SURS) ter ostalih raziskovalcev, ki so na primer del kolektivov na ministrstvih, razvojnih agencijah, LASih, občinah. Skupnost je tudi generacijsko raznolika, saj vključuje raziskovalce na začetku kariere, uveljavljene strokovnjake in tudi upokojene raziskovalce.

Prvo delovno srečanje Foruma raziskovalcev je potekalo v petek, 17. aprila 2026, v okviru spomladanskega posveta DRSP v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, kjer se nas je zbralo 25 raziskovalcev. Na srečanju smo opredelili ključne usmeritve za nadaljnje delovanje, med drugim organizacijo rednih letnih srečanj, aktivno vključevanje širše skupnosti raziskovalcev v 6. Slovenski podeželski parlament v Ilirski Bistrici ter krepitev vloge našega foruma kot mostu med raziskovalci, praktiki in odločevalci.

Iskreno smo hvaležni DRSP, da je raziskovalcem podeželja v Sloveniji omogočil platformo za povezovanje. Zahvaljujemo se tudi domačemu LAS STIK za gostoljubje in prijetno okolje Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, kjer smo uspešno začeli skupno pot. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in verjamemo, da bo skupnost Foruma raziskovalcev podeželja še rasla.

Sara Mikolič, Erik Logar, Irma Potočnik Slavič

V petek, 17. aprila 2026, smo v Hiši Kranjske čebele v Višnji Gori organizirali Spomladanski posvet Društva za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z LAS STIK. Namen tokratnega posveta je bil povezati člane ter spodbuditi iskanje idej za skupni nastop pri promociji programa LEADER/CLLD. Vzporedno je potekala tudi ustanovna seja Foruma raziskovalcev, ki predstavlja pomemben korak k tesnejšemu povezovanju strokovnjakov in raziskovalcev na področju razvoja podeželja.

Na začetku posveta je zbrane nagovoril podžupan občine Ivančna Gorica in podpredsednik LAS STIK, Tomaž Smole. V svojem nagovoru je predstavil značilnosti območja LAS ter poudaril pomen programa LEADER/CLLD. Udeležence je pozdravil tudi predsednik DRSP, Primož Kroflič, ki je izpostavil ključne izzive, s katerimi se društvo sooča danes in jih pričakuje v prihodnje, ter na kratko predstavil načrtovane aktivnosti društva.

Po uvodnih nagovorih so se udeleženci razdelili: raziskovalci so odšli na ustanovno sejo Foruma raziskovalcev, preostali udeleženci pa so sodelovali na delavnici za promocijo programa LEADER/CLLD. Uvodni del delavnice je bil namenjen predstavitvi ključnih izzivov, s katerimi se trenutno sooča program. Na začetku je Romana Hribar, iz RRA LUR, udeležencem predstavila primer dobre prakse promocije Evropskega tedna mobilnosti znotraj Ljubljanske urbane regije in podala konkretne smernice za učinkovitejšo promocijo programa LEADER/CLLD.

Udeleženci delavnice so ugotovili, da program LEADER/CLLD v Sloveniji še vedno ni dovolj prepoznaven. Ključni razlogi so predvsem preveč strokovna in birokratska komunikacija, ki širši javnosti ni blizu, nejasno opredeljene ciljne skupine ter nepovezana, občasna in premalo profesionalna promocija. Ta pogosto ostaja v ozadju zaradi pomanjkanja časa, kadrov, sredstev in skupne strategije. Dodatne ovire predstavljajo nepreglednost številnih logotipov in komunikacijskih kanalov, slaba prepoznavnost rezultatov projektov, omejeno sodelovanje z mediji ter nezadostna vključenost upravičencev in lokalnih akterjev v promocijske aktivnosti.

Predlagani koncepti skupne promocije poudarjajo potrebo po enotnejši in bolj razumljivi komunikaciji, oblikovanju skupne krovne zgodbe in vizualne podobe programa ter krepitvi vloge DRSP kot povezovalca LAS-ov. Med ključnimi predlogi so tudi vzpostavitev osrednjega komunikacijskega kanala oziroma portala, večja prisotnost na družbenih omrežjih in v medijih, poudarek na konkretnih dobrih praksah ter zgodbah ljudi, ki jih projekti neposredno zadevajo. Pomembni elementi so še usposabljanje deležnikov za učinkovito komuniciranje, tesnejše sodelovanje med LAS-i ter sistematična, profesionalno vodena in finančno podprta promocija, prilagojena različnim ciljnim skupinam in lokalnim posebnostim.

Po dopoldanskem delu so si udeleženci ogledali učni čebelnjak in se sprehodili po Višnji Gori, sledilo pa je druženje ob kosilu. V popoldanskem programu so bile predstavljene dobre prakse LAS STIK, ki so dodatno osvetlile uspešne projekte in pristope na terenu.

Priloge:

Predstavitev s posveta

Lista prisotnih