Iniciacija podeželskega parlament v Sloveniji bila leta 2011, ko je slovensko podeželje praznovalo 20 let samostojnosti. Na naslednjem podeželskem parlamentu, ki je sledil leto zatem, je podeželska javnost razpravljala o usmeritvah skupne kmetijske politike v obdobju 2014–2020. 3. Slovenski podeželski parlament – »podeželski parlament prispeva k udejanjanju participativne demokracije« je združil predstavnike podeželja, strokovno in politično javnost pri razpravi o aktualnih izzivih. Potekal je leta 2015 v Podčetrtku.

Društvo je pobudnik in soorganizator vseh slovenskih podeželskih parlamentov in pomaga pri organizaciji nacionalnih parlamentov na območju Balkana hkrati pa se aktivno vključuje v organizacijo evropskega podeželskega parlamenta.

Podrobneje so podeželski parlamenti predstavljeni na povezavi.

Naravne in kulturne vrednote – dediščina in priložnost

Janče – Ljubljana, 2. - 3. 10. 2015.

Drugi Festival slovenskih LAS je za nami in rečemo lahko, da se je umestil med pomembnejše strokovno-promocijske dogodke na področju podeželja! Lanskoletnemu festivalu v zeleni prestolnici smo dodali strokovni posvet in v goste povabili kolege iz sosednje Hrvaške ter vse skupaj povezali z naravnimi in kulturnimi vrednotami, ki sta naša dediščina in naša priložnost. Pomen dogodka v strokovnem in promocijskem smislu potrjujete institucije, ki ste se odzvale povabilu k sodelovanju, predvsem pa to potrjujete vi udeleženci; posveta se je udeležilo skoraj 80 predstavnikov LAS, inštitucij, občin, društev,… v soboto pa je približno 1.000 obiskovalcev na 22 stojnicah spoznavalo kulturni utrip, skrite bisere narave ter pokušalo izdelke pridnih rok različnih mojstrov.

Letošnji Festival slovenskih LAS se je umestil med pomembnejše strokovno-promocijske dogodke na področju podeželja! To potrjujejo strokovne institucije s področja narave in kulture, ki so se odzvale povabilu društva k sodelovanju. Pomen pa potrjuje tudi številčna udeležba na festivalu. Udeležilo se ga bo skoraj 90 udeležencev iz LAS, javne uprave in drugi inštitucij povezanih s tem področjem, med udeleženci pa bodo tudi predstavniki iz Hrvaške.

Strokovni posvet festivala, Janče, petek, 2. 10. 2015
V prvem delu posveta bomo predstavili uspešne slovenske zgodbe iz Trente, porečja Kolpe in Solčave ter projekt, ki je potekal v Nacionalnem parku Mljet na Hrvaškem. V razpravi in pri predstavitvi potencialnih virov financiranja se pridružijo tudi predstavniki treh ministrstev Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter treh institucij, ki so pristojne za podajanje strokovnih mnenj na področju naravne in kulturne dediščine – Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod RS za varstvo narave in Slovenski etnografski muzej. Pri predstavitvi virov financiranja pa sodelujeta še K&Z Svetovanje za razvoj d.o.o. s predstavitvijo EU sredstev iz čezmejnih in transnacionalnih programov in Slovenski regionalno razvojni sklad s predstavitvijo možnosti pred-financiranja projektov z odobrenimi EU sredstvi iz njihovega sklada.

Festival slovenskih LAS, sobota, Ljubljana, Stritarjeva ulica, 3. 10. 2015
Sobotni promocijski del festivala, ki bo potekal v centru prestolnice na Stritarjevi ulici, bo predstavil barve vseh slovenskih pokrajin, letos pa se nam pridružijo tudi LAS iz Hrvaške.

Vsebina dogodek

Galerija

Podatki v pripravi...

Priročnik je praktični vodnik skozi zahtevne upravne postopke, povezane s posegi v prostor na varovanih območjih. Namenjen je tako nosilcem projektov kot tudi podpornemu okolju, ki jim pomaga pri izvedbi – lokalnim akcijskim skupinam, svetovalcem v regionalnih razvojnih agencijah, občinah in upravnih enotah ter drugim.

Sestavljajo ga štirje sklopi. Uvodoma enostavno, kot je le mogoče, predstavimo pregled varovanih območij in pristojne institucije, v nadaljevanju pa korak za korakom razložimo splošni postopek izvedbe posega v prostor in posebnosti, povezane z varovanimi območji. Za osrednji del priročnika smo izbrali 12 pogostih primerov projektov. V njih smo podrobno zapisali postopke pridobivanja upravnih dovoljenj in soglasij, ob tem pa predstavili še primer dobre prakse. Pri izbiri predstavljenih primerov smo upoštevali tako zasebno in poslovno rabo kot tudi različne tipe varovanja in zahtevnosti postopkov. V zadnjem poglavju navajamo dodatno gradivo in vire podatkov, ki bodo v pomoč načrtovalcem in izvajalcem projektov.

Podrobno opisani primeri posegov v prostor:

• Rekonstrukcija nestanovanjske (kmetijske) stavbe kulturne dediščine v stavbo, namenjeno javni turistični rabi
• Rekonstrukcija pomožnega kmetijskega objekta kulturne dediščine za shranjevanje kmetijskih proizvodov in izvajanje dopolnilne dejavnosti
• Novogradnja hleva
• Zahtevne agromelioracije: izravnava zemljišč na površini nad 1 ha, ureditev poljske poti in krčitev zarasti4 51
• Gradnja male komunalne čistilne naprave (MKČN)
• Gradnja grajene gozdne vlake
• Postavitev rastlinjaka z odvzemom vode za namakanje iz potoka
• Novogradnja enostanovanjske stavbe
• Investicijska vzdrževalna dela v/na stanovanjski stavbi kulturne dediščine
• Gradnja samostojnega parkirišča do 200 m2
• Obnova tematske poti
• Gradnja razgledne ploščadi v krošnjah dreves

Verjetno bo marsikdo s tem priročnikom prvič dobil celovit vpogled v številne korake na poti do uresničitve zadanega cilja. Zavedamo se, da to spoznanje verjetno ne bo lahko. Čeprav smo se trudili vsebine predstaviti čim pregledneje in uporabniku prijazno, pa žal to vedno ni mogoče. Ključ do izvedbe vašega projekta je gotovo temeljit premislek o vseh vidikih vaše ideje. V pomoč pri uresničevanju vam bo mreža strokovnjakov s področja naravne in kulturne dediščine (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in drugi). Za kakovostno in pravočasno izvedbo večjih projektov pa boste verjetno morali vključiti tudi strokovnjake z drugih strokovnih področij.

e- priročnik (spletna verzija): Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijo

e- priročnik (tiskana verzija): Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijo

zloženka: Praktični vodnik za ljudi, ki bogatijo varovana območja in ohranjajo tradicijo

O priročniku

Nosilci dejavnosti in načrtovalci razvoja na podeželju se pogosto težko znajdejo v zahtevnih upravnih postopkih, povezanih s posegi v prostor na varovanih območjih. V razgovorih pogosto opozarjajo na potrebo po takem viru informacij, kjer bi na enem mestu dobili celovito informacijo o upravnih postopkih in korakih, potrebnih za pravilno izpeljavo projekta in s tem za pridobitev ustreznih dovoljenj. Tega izziva se loteva ta priročnik. Namenjen je tako nosilcem projektov kot tudi podpornemu okolju, ki jim pomaga pri izvedbi – lokalnim akcijskim skupinam, svetovalcem v regionalnih razvojnih agencijah, občinah in upravnih enotah ter drugim.

Priročnik je z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave zasnovalo Društvo za razvoj slovenskega podeželja in ga izvedlo v sodelovanju z Mrežo za podeželje, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V osrednji del priročnika so svoje izkušnje iz prakse zapisale strokovnjakinje pod vodstvom Slavke Zupan: Boža Kovač, dr. Irena Mrak in Martina Rogelj Zupan, K&Z, svetovanje za razvoj d.o.o., v medresorski komisiji, ki je strokovno usmerjala pripravo priročnika, pa so sodelovali predstavniki desetih institucij, pristojnih za odločanje in pripravo mnenj o skladnosti posegov v prostor z varstvom narodnega bogastva.

Medresorska komisija, ki je strokovno usmerjala pripravo priročnika:

• Matej Štepec s sodelavci, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• dr. Marija Markeš s sodelavci, Ministrstvo za okolje in prostor
• mag. Urška Mavri s sodelavci, Agencija Republike Slovenije za okolje,
• Stanka Koren, Direkcija Republike Slovenije za vode,
• mag. Mateja Žvikart, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
• mag. Dušan Štepec, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine,
• Jože Prah in Andrej Strniša s sodelavci, Zavod za gozdove Slovenije,
• dr. Bojana Rogelj Škafar, Slovenski etnografski muzej
• Tadeja Prilesnik, Alina Cunk - Perklič in Roman Žgajnar, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
• Mihael Koprivnikar s sodelavci, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

S strokovnimi mnenji so pri pripravi sodelovali tudi predstavniki upravnih enot in drugih služb, ki se jim na tem mestu prav tako zahvaljujemo.

Uradni naziv projekta: Praktični vodnik za ljudi, ki živijo in delajo v varovanih območjih s predstavitvijo dobrih praks

Projekt sestavljata dva sklopa:

• izdaja priročnika
• informiranje javnosti o priročniku in primerih dobrih praks

Obdobje izvajanja: oktober 2015 do marec 2016

Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru tehnične pomoči Programa za razvoj slovenskega podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.