Ustanovitev Foruma raziskovalcev podeželja v Sloveniji je nastala na pobudo raziskovalcev ob podpori dobrih praks iz tujine ter pozitivnih izkušenj sodelovanja pri Slovenskem podeželskem parlamentu. Forum, ki deluje pod okriljem Društva za razvoj slovenskega podeželja, povezuje približno 45 raziskovalcev iz različnih institucij in generacij ter predstavlja prostor za sodelovanje in izmenjavo znanja.

Prvo srečanje je potekalo 17. aprila 2026 v Višnji Gori, kjer so udeleženci opredelili ključne usmeritve, kot so redna srečanja, sodelovanje pri 6. Slovenskem podeželskem parlamentu ter krepitev povezovanja med raziskovalci, praktiki in odločevalci.

Po vzoru dobrih praks iz tujine (npr. Arbeitskreis Ländliche Räume v Nemčiji) ter na podlagi preteklih prizadevanj posameznih raziskovalcev, predvsem pa pozitivnih izkušenj vključevanja raziskovalcev v regijska srečanja v okviru priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, je dozorela pobuda za ustanovitev Foruma raziskovalcev podeželja v Sloveniji. Njegovo delovanje pa je bilo uspešno umeščeno pod okrilje Društva za razvoj slovenskega podeželja.

Forum razumemo kot stičišče (fizični in virtualni prostor), namenjen razpravi, sodelovanju in povezovanju. V začetku leta 2026 smo vzpostavili bazo približno 45 raziskovalcev podeželja iz različnih institucij po Sloveniji. Med njimi smo raziskovalci z Univerze v Ljubljani (Filozofska fakulteta, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), Univerze v Mariboru (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakulteta za turizem), drugih visokošolskih in raziskovalnih ustanov (Univerza na Primorskem, Fakulteta za varstvo okolja Velenje, Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto), raziskovalnih inštitutov (ZRC SAZU, Urbanistični inštitut RS, Kmetijski inštitut Slovenije, SURS) ter ostalih raziskovalcev, ki so na primer del kolektivov na ministrstvih, razvojnih agencijah, LASih, občinah. Skupnost je tudi generacijsko raznolika, saj vključuje raziskovalce na začetku kariere, uveljavljene strokovnjake in tudi upokojene raziskovalce.

Prvo delovno srečanje Foruma raziskovalcev je potekalo v petek, 17. aprila 2026, v okviru spomladanskega posveta DRSP v Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, kjer se nas je zbralo 25 raziskovalcev. Na srečanju smo opredelili ključne usmeritve za nadaljnje delovanje, med drugim organizacijo rednih letnih srečanj, aktivno vključevanje širše skupnosti raziskovalcev v 6. Slovenski podeželski parlament v Ilirski Bistrici ter krepitev vloge našega foruma kot mostu med raziskovalci, praktiki in odločevalci.

Iskreno smo hvaležni DRSP, da je raziskovalcem podeželja v Sloveniji omogočil platformo za povezovanje. Zahvaljujemo se tudi domačemu LAS STIK za gostoljubje in prijetno okolje Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, kjer smo uspešno začeli skupno pot. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in verjamemo, da bo skupnost Foruma raziskovalcev podeželja še rasla.

Sara Mikolič, Erik Logar, Irma Potočnik Slavič

Spomladanski posvet Društva za razvoj slovenskega podeželja, ki je potekal 17. aprila 2026 v Višnji Gori v sodelovanju z LAS STIK, je bil namenjen povezovanju članov in iskanju skupnih pristopov za učinkovitejšo promocijo programa LEADER/CLLD. Vzporedno je potekala tudi ustanovna seja Foruma raziskovalcev.

Udeleženci so izpostavili ključne izzive, kot so slaba prepoznavnost programa, preveč strokovna in birokratska komunikacija ter pomanjkanje usklajene in profesionalne promocije. Kot rešitve so predlagali enotnejšo komunikacijo, skupno vizualno podobo, večjo prisotnost v medijih in na družbenih omrežjih ter poudarek na predstavitvi dobrih praks in zgodb ljudi. Posvet se je zaključil z ogledom lokalnega okolja in predstavitvijo uspešnih projektov LAS STIK. Več

V petek, 17. aprila 2026, smo v Hiši Kranjske čebele v Višnji Gori organizirali Spomladanski posvet Društva za razvoj slovenskega podeželja v sodelovanju z LAS STIK. Namen tokratnega posveta je bil povezati člane ter spodbuditi iskanje idej za skupni nastop pri promociji programa LEADER/CLLD. Vzporedno je potekala tudi ustanovna seja Foruma raziskovalcev, ki predstavlja pomemben korak k tesnejšemu povezovanju strokovnjakov in raziskovalcev na področju razvoja podeželja.

Na začetku posveta je zbrane nagovoril podžupan občine Ivančna Gorica in podpredsednik LAS STIK, Tomaž Smole. V svojem nagovoru je predstavil značilnosti območja LAS ter poudaril pomen programa LEADER/CLLD. Udeležence je pozdravil tudi predsednik DRSP, Primož Kroflič, ki je izpostavil ključne izzive, s katerimi se društvo sooča danes in jih pričakuje v prihodnje, ter na kratko predstavil načrtovane aktivnosti društva.

Po uvodnih nagovorih so se udeleženci razdelili: raziskovalci so odšli na ustanovno sejo Foruma raziskovalcev, preostali udeleženci pa so sodelovali na delavnici za promocijo programa LEADER/CLLD. Uvodni del delavnice je bil namenjen predstavitvi ključnih izzivov, s katerimi se trenutno sooča program. Na začetku je Romana Hribar, iz RRA LUR, udeležencem predstavila primer dobre prakse promocije Evropskega tedna mobilnosti znotraj Ljubljanske urbane regije in podala konkretne smernice za učinkovitejšo promocijo programa LEADER/CLLD.

Udeleženci delavnice so ugotovili, da program LEADER/CLLD v Sloveniji še vedno ni dovolj prepoznaven. Ključni razlogi so predvsem preveč strokovna in birokratska komunikacija, ki širši javnosti ni blizu, nejasno opredeljene ciljne skupine ter nepovezana, občasna in premalo profesionalna promocija. Ta pogosto ostaja v ozadju zaradi pomanjkanja časa, kadrov, sredstev in skupne strategije. Dodatne ovire predstavljajo nepreglednost številnih logotipov in komunikacijskih kanalov, slaba prepoznavnost rezultatov projektov, omejeno sodelovanje z mediji ter nezadostna vključenost upravičencev in lokalnih akterjev v promocijske aktivnosti.

Predlagani koncepti skupne promocije poudarjajo potrebo po enotnejši in bolj razumljivi komunikaciji, oblikovanju skupne krovne zgodbe in vizualne podobe programa ter krepitvi vloge DRSP kot povezovalca LAS-ov. Med ključnimi predlogi so tudi vzpostavitev osrednjega komunikacijskega kanala oziroma portala, večja prisotnost na družbenih omrežjih in v medijih, poudarek na konkretnih dobrih praksah ter zgodbah ljudi, ki jih projekti neposredno zadevajo. Pomembni elementi so še usposabljanje deležnikov za učinkovito komuniciranje, tesnejše sodelovanje med LAS-i ter sistematična, profesionalno vodena in finančno podprta promocija, prilagojena različnim ciljnim skupinam in lokalnim posebnostim.

Po dopoldanskem delu so si udeleženci ogledali učni čebelnjak in se sprehodili po Višnji Gori, sledilo pa je druženje ob kosilu. V popoldanskem programu so bile predstavljene dobre prakse LAS STIK, ki so dodatno osvetlile uspešne projekte in pristope na terenu.

Priloge:

Predstavitev s posveta

Lista prisotnih