V pripravi na tretji Evropski podeželski parlament 2017, ki bo potekal od 18. do 21. oktobra v podeželskem naselju Venhorst na Nizozemskem, je konec junija potekala konferenca na temo »Revščina in socialna izključenost na podeželju«. Poljski podeželski forum je kot animator razprave konferenco organiziral v enem najstarejših in največjih mest na Poljskem – v Krakovu. Organizirali so jo v sodelovanju z evropskimi mrežami PREPARE, ERCA in ELARD.
Preostalih pet tematskih področij letošnjega Evropskega podeželskega parlamenta, na katerem bomo lahko prebivalci podeželja iz Evrope (ne zgolj EU) predstavili svoje izzive, bo:
• pogoji za mlade na podeželju in priprave na Evropski podeželski parlament mladih,
• sprejem beguncev in ekonomskih migrantov na podeželju,
• zagotavljanje trajnosti storitev na podeželju in infrastrukture,
• krepitev lokalne in regionalne ekonomije,
• integrirani razvoj podeželja in spodbujanje pristopov LEADER in CLLD.
Na srečanju v Krakovu so bili med več kot 60 udeleženci predstavniki podeželskih nevladnih organizacij, mrež za podeželje, LAS in drugih organizacij ter vladni predstavniki iz Evrope, tj. iz Albanije, Armenije, Gruzije, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Češke, Latvije, Romunije, Poljske in Slovenije.
sekretar PREPARE g. Dragan Roganović in idejni vodja poljskega podeželskega foruma dr. Ryszard Kaminski
dr. Andrzej Halasiewiz in tematska področja EPP
V nedeljskem popoldnevu smo udeleženci predstavili izzive, s katerimi se soočamo na podeželju v domačih državah. V ponedeljek dopoldne so bile predstavljene prakse socialnega vključevanja z Madžarske in Češke, popoldne pa smo si ogledali poljske primere dobrih praks. Med drugim smo si ogledali zadrugo, ki sta jo skupaj ustanovila občina Raciechowicach in prostovoljno gasilsko društvo.
Zadruga opravlja naloge skupne kuhinje za lokalne šole in vrtce; nastala je z zaposlitvijo nekdanjih kuharjev in kuhinjskih pomočnikov iz posameznih ustanov, ki sedaj delajo na eni lokaciji. Skupno pripravijo 400 obrokov na dan in redno vključujejo lokalno pridelano hrano. Podobno so uredili tudi nekdaj razpršeno čistilno in vzdrževalno službo.
Predstavljena je bila dobra praksa z Madžarske, kjer je premožnejši lastnik podeželskega dvorca mladim iz skromnih socialnih razmer na urbanih področjih omogočil bivanje na dvorcu v zameno za skrbno upravljanje z nepremičnino. Dvorec omogoča izvedbo poslovnih sestankov, posvetov, razstav ter ponuja tudi prenočišča. Mladi imajo v upravljanju tudi kmetijske površine, kjer sami pridelujejo hrano. Socialno vključevanje poteka brez javne podpore. Prim. http://www.bercel.com/.
zadruga Przystań
Zanimiv, »new age« pristop k povezovanju urbane in podeželske kulture je bil predstavljen tudi na češkem primeru WWOOF. WWOOF je mednarodno gibanje, ki se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Angliji. S to kratico so bili sprva poimenovani delovni vikendi na ekoloških kmetijah, »Working Weekends On Organic Farms«. Danes pa govorimo o prostovoljstvu na ekoloških kmetijah – »World Wide Opportunities on Organic Farms«. Osnovni koncept ponudbe brez javne podpore je omogočiti (predvsem mladim iz urbanih središč), da obiščejo ekološko kmetijo za 14 dni ali en mesec ter 6–8 ur v delovnem dnevu pomagajo pri kmetijskih opravilih. V zameno prejmejo prenočišče in hrano. Prim. http://www.wwoof.net/.
V prihodnjih tednih imamo na DRSP nalogo, da poiščemo finančno vzdržne primere dobrih praks odpravljanja revščine in socialne vključenosti, ki bodo lahko predstavljeni na Evropskem podeželskem parlamentu. Predloge LAS in drugih deležnikov razvoja podeželja sprejemamo na naslovu joze.ocepek@gmail.com do 21. 7. 2017.