Vsekakor je obiskovanje raznolikih kulturnih prireditev in festivalov dobilo svoje mesto v Slovenskem prostoru, enako je z gastronomskim turizmom oziroma razvijajočim se čebelarskim turizmom. Manj razvita pa sta verski in zdravilni turizem (bistveno drugačen od zdraviliškega), čeprav imamo dobre danosti zanju.
V mreži Zero waste Slovenija, ki jo že desetletje vodijo Ekologi brez meja, je odslej tudi prva zero waste kavarna. Vetrinjc BarCoda je mariborsko kavarniško-prireditveno središče v Vetrinjskem dvoru, kjer se ločeno zbere 88,9 % odpadkov, na obiskovalca pa nastane zgolj 0,060 kg odpadkov.
V Vetrinjcu BarCoda, ki ga upravlja glasbena organizacija KUD Coda, so se že ob začetku dejavnosti, ki so jo prevzeli natanko pred enim letom, zavezali k trajnostnemu delovanju na področju prireditvene in gostinske industrije. KUD Coda je sicer tudi z (Z)mešanim festivalom, ki bo letos potekal sedmič, od vsega začetka prejemnik zero waste naziva.
Na vseh koncih Slovenije najdemo marsikatero temačno zgodbo, zato res ni potrebe, da številni množični dogodki ob koncu oktobra nekritično postanejo maškarade po vzoru čez lužo.
Slovenska turistična organizacija je objavila bogat nabor zgodb iz naše temne zgodovine. Predstavijo tragične in mračne trenutke mestnih obzidij, ulic in trgov mest, pa tudi usode nesrečnikov, ki so se znašli v vrtincu družbenih sprememb, političnih iger in pregonov. V ta sklop se uvrščajo vojni dogodki povezani npr. z Avari v Črnomlju, Benečani, ki so odnesli relikvije Sv. Nazarja v Kopru in mu prinesli kugo in lakoto, kmečki upori… Vsa grajska obzidja imajo svoje cone somraka. Tudi Veronika Deseniška, po krivem obdolžena čarovništva, je tragična zgodba, ki bi lahko bila navdih za druženja v zadnjih dneh oktobra. Prav tako prebrisana tihotapka Marina Melhiorca iz Idrije, ki ni podlegla niti mučenju v zaporu. Da ne pozabimo Soške fronte ali pa koncentracijskega taborišča na Ljubelju in zaporov v Radovljici in še marsikje. Med zgodbe za navdih lahko uvrstimo tudi tajne prostore Postojnske jame, potopljene rudarske vasi v Šaleški dolini, bunker Škrilj na Kočevskem in skrito tovarno letalskih motorjev v Mariboru.
Kolektivne blagovne znamke, v katerih se združujejo vrhunska gastronomska ponudba ter prehrambni in rokodelski izdelki, so ključne za trajnostni razvoj slovenskega turizma in podeželja. Skupna kolektivna blagovna znamka »Izvorno slovensko« povezuje teritorialne kolektivne blagovne znamke in s tem bogastvo lokalnih zgodb, zaznamovanih s kakovostjo, tradicijo in inovativnostjo. Mreža združuje 14 teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk.
Ponovno je na pomenu dobila tudi kolektivna znamka Gostilna Slovenija, saj smo dežela z bogatimi družinskimi tradicijami in vrhunsko kulinariko, ki si zasluži, da jo delimo s svetom. V gostilnah s tem znakom morajo prevladovati, hišne, lokalne in regionalne jedi, seveda tudi ustrezna živila in živilski proizvodi lokalnih predelovalcev, živila z zaščitenim geografskim poreklom.
Če ste se kdaj pogovarjali s tujcem o urejenosti Slovenije ali pa bili na potovanju pozorni na smetenje odpadkov, potem verjetno ne sodite v skupino pregovorno skromnih Slovencev ali tistih, ki jemljejo urejenost naših krajev, še posebno turističnih, za samoumevno. Razumete, da turizem pušča za sabo hrup, prometno obremenjenost, onesnaženje in odpadke ter da je nujno, da sprejmemo ukrepe za omilitev posledic. Peter Torkar, župan občine Gorje (ki je skupaj z Bledom tudi prva prejemnica evropskega certifikata »Zero waste certified city«), je ob začetku strokovnega dogodka TURBO (TURizem Bled Odpadki) zato pozval k razvoju turizma z zmernostjo, sočutjem in iskrenostjo.
Park Istra predstavlja inovativno pobudo, ki se s prostovoljstvom odziva na potrebe lokalnega okolja. Idejna vodja sta geografa Petra in Janez Matos, oba že vse življenje predana prostovoljstvu. Po uspešnem prvem projektu Očistimo Slovenijo, ki sta ga vodila v okviru društva Ekologi brez meja, sta se leta 2013 preselila na obrobno Primorsko in ustanovila prostovoljski center Park Istra, v katerem naenkrat sprejmejo približno 15 prostovoljcev iz različnih delov sveta. Prostovoljci v skupnosti bivajo, delajo in se učijo v povprečju dva do štiri mesece. S prostovoljci dnevno izvajajo akcije in pomagajo pri reševanju različnih izzivov lokalnega okolja: pomagajo pri kmetijskih opravilih, vzdrževanju osnovne infrastrukture na podeželju, ohranjanju kulturne in naravne dediščine, pri obnovi zapuščenih stavb, v čistilnih akcijah ipd. Park Istra deluje kot podporno okolje drugim organizacijam, inovativnim, aktivnim ter pomoči potrebnim posameznikom v lokalnem okolju. V Parku Istra si prizadevajo za ustvarjanje zelenih delovnih mest na podeželju, vračanje mladih na podeželje, krepitev solidarnosti in prostovoljstva. V 11 letih so gostili (in vzgojili) 1250 prostovoljcev iz 56 držav. Uspešno sodelujejo z več kot 50 organizacijami v lokalnem okolju. S prostovoljci so skupaj izvedli 3400 delovnih akcij in Obalno-kraški regiji podarili okoli 105.000 ur dela. Petra Matos in Saša Kržič sta ambasadorki projekta FLIARA v Sloveniji.
Saša Kržič je pionirka v gojenju mikrozelenja v Sloveniji. Pred desetimi leti se je podala na samostojno podjetniško poti in na obrobju Ljubljane razvila novo poslovno idejo v slovenskem prostoru – gojenje mikrozelenja. Po težkih začetkih zaradi pomanjkanja pravih sogovornikov, finančne podpore in zahtevnosti novih znanj o celotnem procesu gojenja (rastni medij, gojenje, temperatura idr.), pa tudi po neuspelih poskusih, jim je postopoma uspelo. Mikrozelenje Šebenik so uveljavljeno podjetje, ki se neprestano razvija in dodaja nove proizvode. V prihodnje želijo širiti ponudbo spletne trgovine z novimi inovativnimi proizvodi in se usmeriti v razvoj veleprodaje suhega jedilnega cvetja, znanega pod znamko Bloomy. Vsa delovna mesta zasedajo lokalni prebivalci iz Borovnice. Mikrozelenje je postalo bolj prepoznavno, saj se vključuje tudi v politike in razpise Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter protokole Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Saša svetuje in pomaga pri zagonu te dejavnosti; z gojenjem mikrozelenja so se začeli ukvarjati tudi na že uveljavljenih (mešanih) kmetijah. Saša je preko spletnih tečajev (v angleškem jeziku) tudi spodbudila prenos prakse v tujino (npr. Hrvaška, Bolgarija, Italija idr.). Šole in vrtci so vedno večji odjemalec mikrozelenja, obenem ga otroci sami gojijo in nato pojedo, s čimer se razvija odnos do lastne pridelave hrane. Saša Kržič in Petra Matos sta ambasadorki projekta FLIARA v Sloveniji.
Predstavljamo še zadnje od petih območij, ki so se prijavile na natečaj za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2023 (več TUKAJ). Zmagovalka natečaja – Krajevna skupnost Mala Nedelja je komisijo prepričala s povezovanjem in sodelovanjem na vseh področjih – energija za razvoj se pretaka po vseh žilah skupnosti in kar navdušuje, vsakdo prevzema delo in odgovornost za tisto, kar najbolj zna in ob tem ne pozablja na ljudi in družbo okoli sebe. Podstat razvoja so pomembna dela prednikov, ki so Malo Nedeljo že vedno postavljali na zemljevid pomembnih odločitev za slovenstvo. Na tej tradiciji gradijo tudi današnji rodovi. Vaška šola vzgaja mlade v samostojne in samozavestne ljudi, ki, ko pride čas, pogumno prevzamejo svoje vloge v gledališču, krajevni skupnosti in občini, kulturnem in turističnem društvu, vinogradniškem združenju… Ob tem je seveda pomembna ekonomska samostojnost – močne kmetije, razvita obrt, odlični vinogradniki. V tem pogledu imajo prav posebno mesto Bioterme, kjer so krajevna skupnost in vodstvo hotela našli izjemno sožitje in lahko rečemo, da so lahko zgled za javno in zasebno partnerstvo – sodelovanje sega od delovnih mest za lokalno prebivalstvo in nudenja prostora v hotelu za javne storitve kot sta zobozdravnika in pošte, skupnih prireditev in predstavljanja obrtniški izdelkov, do izboljšanja infrastrukture, ki služi tako domačinom kot gostom, ki te kraje obiščejo.
Svečana podelitev priznanj je potekala v okviru festivala Dobrote slovenskih kmetij, 17. maja na Ptuju. Več si preberite TUKAJ. KS Mala Nedelja je tudi nacionalni predstavnik na 18. natečaju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi v letu 2024 v konkurenci 21 območij iz osmih držav. 28. 5. 2024 jo je obiskala mednarodna komisija ARGE (več TUKAJ). Kako uspešno smo prepričali mednarodno komisijo ARGE pa bomo zvedeli septembra 2024.
Predstavljamo zgodbe petih območij, ki so se prijavile na natečaj za Najuspešnejšo podeželsko skupnost Slovenije 2023 (več TUKAJ). Občina Kozje je ena tistih občin, ki si je morala svoje mesto na zemljevidu uspešnih slovenskih območij izboriti s trdim delom in vztrajnostjo – svojo usodo so že zdavnaj vzeli v svoje roke in se uprli stereotipu zapostavljenosti in oddaljenosti.
V Kozjem se potrjuje, da je strategija malih korakov in delo skozi desetletja pravi način, da še tako veliki načrti, končno postanejo zgodba o uspehu – izjemna oživitev gradu kot je Podsreda zagotovo ne bi bila možna, če že pred desetletji ne bi bila sprejeta odločitev, da z lokalnimi močmi ob podpori Kozjanskega parka, vsi poprimejo za delo, iščejo projektne in finančne možnosti in delajo na obnovi in oživitvi gradu.
