Tokrat vam predstavljamo rezultate daljinskega ogrevanja na lesno biomaso kot primer lokalnega krožnega gospodarstva in trajnostne potrošnje energije, ki se “pošteno” odraža finančnem prihranku  in zmanjšanem vplivu na okolje.

Leta 2017 ustanovljena Lesna zadruga Loški Potok je slovenski primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela rabe lesne biomase za ogrevanje (DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso). Njihov DOLB je namenjen zagotavljanju toplote zgradbam v lasti občine (občinska zgradba, zdravstveni dom, dom starejših občanov, osnovna šola, kulturno turistični center) ter nekaj zasebnim poslovnim in stanovanjskim objektom.

Slovenija je rastoča kolesarska destinacija, gostiteljica vrhunskih tekmovanj in domovina najboljših kolesarjev na svetu. Kolesarski turizem je ena od najbolj trajnostnih in zelenih oblik turizma, ki doživlja novo renesanso v svetovnem merilu.

Slovenska turistična organizacija je med naše Najlepše kolesarske poti uvrstila Dravsko pot, Porečanko/Parenzana, Juliana Bike, Trans Karavanke, Slovensko turnokolesarsko pot, Pohorsko transverzalo, Via Bela Krajina, pot Štrekna in Okrog Kamniško-Savinjskih Alp. Med 10 razlogi zakaj je Slovenija sanjska destinacija za kolesarje pa izpostavila naravo in lokalne značilnosti, dve legendi - Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča, kolesarske parke in kolesarske družinske počitnice, raziskovanje mest…

Kolesarjenje je vse bolj množična oblika rekreacije, zato je zanimanje za kolesarske poti razumljivo. Z direkcije za infrastrukturo so sporočili, da projekt evidentiranja državnih kolesarskih povezav še ni končan, ker še ne vključuje podatkov o lokalnih kolesarskih poteh. Po podatkih iz maja 2024 imamo v Sloveniji 377 kilometrov namenskih kolesarskih poti, 113 kilometrov jih je v gradnji, za 55 kilometrov pa vodijo postopke javnega naročanja. Skupaj s tistimi na manj prometnih javnih cestah je dolžina označenih kolesarskih poti v Sloveniji 1391 kilometrov. V zadnjih petih letih je država sofinancirala gradnjo okoli 500 kilometrov namenskih kolesarskih površin, ki so del lokalnih kolesarskih omrežij ali državnega kolesarskega omrežja.

Vsekakor je obiskovanje raznolikih kulturnih prireditev in festivalov dobilo svoje mesto v Slovenskem prostoru, enako je z gastronomskim turizmom oziroma razvijajočim se čebelarskim turizmom. Manj razvita pa sta verski in zdravilni turizem (bistveno drugačen od zdraviliškega), čeprav imamo dobre danosti zanju.

V mreži Zero waste Slovenija, ki jo že desetletje vodijo Ekologi brez meja, je odslej tudi prva zero waste kavarna. Vetrinjc BarCoda je mariborsko kavarniško-prireditveno središče v Vetrinjskem dvoru, kjer se ločeno zbere 88,9 % odpadkov, na obiskovalca pa nastane zgolj 0,060 kg odpadkov. 

V Vetrinjcu BarCoda, ki ga upravlja glasbena organizacija KUD Coda, so se že ob začetku dejavnosti, ki so jo prevzeli natanko pred enim letom, zavezali k trajnostnemu delovanju na področju prireditvene in gostinske industrije. KUD Coda je sicer tudi z (Z)mešanim festivalom, ki bo letos potekal sedmič, od vsega začetka prejemnik zero waste naziva.