V procesu priprave na 6. Slovenski podeželski parlament so se 20. 1. 2026 v Kulturnem domu Dolsko srečali raziskovalci in koordinatorji vseh devetih regijskih srečanj (potekala so oktobra in novembra 2025). Zbrane je nagovoril dolgoletni član društva, predsednik LAS Srce Slovenije in župan občine Dol pri Ljubljani Željko Savič, ki sebe vidi kot »otroka LASa«. Meni, da se razvoj, ki ga je pristop LEADER prinesel v območje, kaže v novih vsebinah starih zgradb, skrbi za starejše, skupnostnem centru … Tudi z vključujočim procesom priprave regijskih srečanj in oblikovanja nacionalnega dogodka slovenske LAS dokazujejo močno povezanost z različnimi skupinami deležnikov in zmožnost njihove aktivacije. Roman Medved, predsednik DRSP se je zahvalil regijskim ekipam za odmevno animacijo območij in strokovno pripravljene regijske posvete, ki so povezali predstavnike vseh sektorjev in dali usmeritve za razvoj. Kako ključna za našo prihodnost sta parlamentarni pristop s soupravljanjem države od spodaj navzgor ter povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki pa je izpostavil Goran Šoster, ustanovni član društva in predsednik LAS Prlekija.

Celoten proces priprave Slovenskega podeželskega parlamenta enakovredno in enakopravno vključuje akterje in deležnike s podeželja: 4P - proces participativnega podeželskega parlamenta, v katerem so raziskovalci različnih strok interaktivni vmesnik. Pod vodstvom dr. Irme Slavič Potočnik je tako skoraj 30 udeležencev srečanja regionalne vidike (več v posebnem članku TUKAJ) preslikalo na nacionalno raven ter s pomočjo različnih metod razpravljajo o stanovanjsko-demografski problematiki na podeželju, turizmu, specifičnih potrebah skupin, kot so ženske in mladi, omejenih storitvah, kulturni dediščini, konfliktih, samooskrbi ter vlogi programa LEADER. Drugi del srečanja je bil namenjen oblikovanju vsebin in pristopov za 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo potekal 11. in 12. 6. 2026 v Ilirski Bistrici.

Od prve pobude za organizacijo podeželskega parlamenta na Švedskem mineva 35 let. Na podeželskih parlamentih se zbirajo ljudje s podeželja ne glede na svetovnonazorsko, politično ali razredno pripadnost, ki so raznoliki zagovorniki celostnega razvoja podeželja, si prizadevajo za ohranjanje vitalnosti podeželja in se aktivno vključujejo v proces političnega odločanja. Podeželski parlamenti so prostor za združevanje pobud, njihovo jasno formuliranje in komuniciranje z odločevalci. Slovenija je prvi podeželski parlament izvedla leta 2011 v Grobljah pri Domžalah, petega pa leta 2019 v Halozah, kjer so se povezovale različne interesne skupine, organizacije in posamezniki. 11. in 12. junija 2026 bomo v Ilirski Bistrici izvedli 6. Slovenski podeželski parlament.
V Društvu za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) smo se odločili, da bomo šesti podeželski parlament izvedli drugače od prejšnjih. Na Občnem zboru članov (marec 2025) smo potrdili procesni pristop, ki v vse faze - od začetka do končne izvedbe – enakovredno in enakopravno vključuje akterje in deležnike s podeželja. Hkrati pa je bila podprta pobuda, da se v proces aktivno vključijo raziskovalci. Oddelek za geografijo FF UL je koordinator raziskovalcev in organizatorjev regijskih srečanj. Veseli nas, da je proces participativnega podeželskega parlamenta (4P), v katerem je univerza interaktivni vmesnik za participacijo akterjev in deležnikov na podeželju, v letu 2025 podprl HUD sklad Univerze v Ljubljani.

Od sredine oktobra do konec novembra 2025 je, pod okriljem Društva za razvoj slovenskega podeželja in v organizaciji 35 lokalnih akcijskih skupin, potekalo 9 regijskih srečanj, ki se jih je udeležilo približno 450 udeležencev  iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja. Predstavniki javnega sektorja, gospodarstva, nevladnih organizacij in prebivalci so razpravljali o problemih in možnih rešitvah za regije. Pogosto so imele močno vlogo fakultete in izobraževalne inštitucije regije, mladi pa so se pridružili le v nekaterih območjih. Skupnim tematskim področjem – konflikti na podeželju, storitve na podeželju ter stanovanjska problematika, so nekatera območja doda še druge regijsko pomembne vsebine.  

Strokovne podlage in razprave na regijskih srečanjih so pripravili številni strokovnjaki iz Univerze v Ljubljani (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete; Oddelek za agronomijo - Katedra za agrarno ekonomiko in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete), Univerze v Mariboru (Fakulteta za turizem; Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), Urbanističnega inštituta Slovenije, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Fakultete za varstvo okolja Velenje in Statističnega urada RS.

V prvem delu novembra so potekala naslednja tri od devetih regijskih srečanj. Podrobno analizo vsakega srečanja bomo pripravili v prihodnjih tednih, ključne ugotovitve pa so naslednje: v Pomurju so bili mnenja, da so regionalna srečanja prostor za aktivno sooblikovanje razvoja podeželja po načelu »od spodaj navzgor«; V Osrednji Sloveniji so potrdili, da je sodelovanje ključ do razvoja podeželja, zato organizatorji vabijo k nadaljnjim razpravam in skupnemu oblikovanju rešitev. Nujnost bolj jasne predstavitve aktualnih potreb in težav podeželskih območij v prihodnjih usmeritvah in politiki razvoja podeželja pa je bila sklepna misel regijskega srečanja Jugovzhodne Slovenije.

Do konca novembra se bodo zvrstila še regionalna srečanja Goriške (19.11.), Primorske in Notranjske (20.11.) ter Podravja (26. 11.). Vabimo predstavnike javnega, zasebnega in civilnega sektorja, da se pridružijo in izpostavijo aktualne izzive svojega območja. Srečanja so del priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo junija 2026 združil stališča na nacionalni ravni.

S pristopom od spodaj navzgor so v oktobru v organizaciji lokalnih akcijskih skupin potekala tri regionalna srečanja - Koroške, Savinjske in Zasavja ter Gorenjske.

Skupina raziskovalcev je ugotovila, da so ključne demografske značilnosti v Sloveniji izgubljanje pomena kmetijstva, velike razlike med podeželskimi območji ter povečanje socialne in zaposlitvene razslojenosti prebivalstva. Skupnim tematskim področjem – konflikti na podeželju, storitve na podeželju ter stanovanjska problematika, regije dodajo še regionalno pomembne vsebine. Nekaj njihovih poudarkov smo zapisali v nadaljevanju, podrobnejše ugotovitve pa bomo predstavili v poročilih, ki jih pripravljamo.

Novembra sledijo posveti Pomurja (10.11.), Osrednje Slovenije (13. 11.), Jugovzhodne Slovenije (13. 11.), Goriške (19.11.), Primorske in Notranjske (20.11.) ter Podravja (26.11.). Vabimo predstavnike javnega, zasebnega in civilnega sektorja, da se pridružijo in izpostavijo aktualne izzive svojega območja. Srečanja so del priprav na 6. Slovenski podeželski parlament, ki bo junija 2026 združil stališča na nacionalni ravni.

V četrtek, 3. septembra, je v Grosuplju potekalo usposabljanje moderatorjev regijskih srečanj – strokovnega osebja vodilnih partnerjev lokalnih akcijskih skupin (LAS). Dogodek je organiziralo Društvo za razvoj slovenskega podeželja z namenom dvigniti kakovost izvedbe regijskih srečanj, ki bodo letos potekala v okviru 6. slovenskega podeželskega parlamenta.

Moderatorja Alenka Oblak in Sašo Kronegger sta udeležence seznanila s tremi preizkušenimi metodami moderiranja, ki se pogosto uporabljajo pri skupinskem delu: H-metoda, metoda Elastike in Svetovna kavarna. Vse tri metode so udeleženci tudi sami preizkusili ter ob tem razmišljali, katera bi bila najprimernejša za izvedbo prihajajočih delavnic na regijskih srečanjih na njihovem območju.

Usposabljanje je udeležencem omogočilo, da so nadgradili svoje veščine, pridobili strokovno znanje na področju moderiranja, ki bo prispevalo h kakovostnejšemu vodenju razprav.

V zadnjih mesecih potekajo intenzivne priprave za izvedbo 6. Slovenskega podeželskega parlamenta, ki ga pripravlja naše društvo. Podeželski parlament bo potekal v dveh fazah: v prvi fazi bomo letos izvedli devet regijskih srečanj, čemur bo v juniju 2026 sledil nacionalni dogodek. Regijska srečanja na temo razvoja podeželja bodo potekala na devetih območjih - Osrednja Slovenija, Savinjska in Zasavje,  Podravje, Koroška, Jugovzhodna Slovenija, Gorenjska,  Primorska in Notranjska, Goriška in Pomurje.  Udeleženci iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja bodo obravnavali aktualne izzive na svojem območju. Rezultate teh srečanj bomo analizirali in obravnavali na osrednjem nacionalnem dogodku. Nosilci regijski posvetov so LAS, kot ključni akterji na podeželju, posamezen posvet pa bo povezal območje od treh do sedem LASov. Skupna tematska področja – konflikti na podeželju, storitve na podeželju in stanovanjska problematika na podeželju so regijske delovne skupine dopolnile s tematikami, ki so na njihovem območju še posebej pereče npr.  mladi, turizem, storitve …