Od prve pobude za organizacijo podeželskega parlamenta na Švedskem mineva 35 let. Na podeželskih parlamentih se zbirajo ljudje s podeželja ne glede na svetovnonazorsko, politično ali razredno pripadnost, ki so raznoliki zagovorniki celostnega razvoja podeželja, si prizadevajo za ohranjanje vitalnosti podeželja in se aktivno vključujejo v proces političnega odločanja. Podeželski parlamenti so prostor za združevanje pobud, njihovo jasno formuliranje in komuniciranje z odločevalci. Slovenija je prvi podeželski parlament izvedla leta 2011 v Grobljah pri Domžalah, petega pa leta 2019 v Halozah, kjer so se povezovale različne interesne skupine, organizacije in posamezniki. 11. in 12. junija 2026 bomo v Ilirski Bistrici izvedli 6. Slovenski podeželski parlament.
V Društvu za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) smo se odločili, da bomo šesti podeželski parlament izvedli drugače od prejšnjih. Na Občnem zboru članov (marec 2025) smo potrdili procesni pristop, ki v vse faze - od začetka do končne izvedbe – enakovredno in enakopravno vključuje akterje in deležnike s podeželja. Hkrati pa je bila podprta pobuda, da se v proces aktivno vključijo raziskovalci. Oddelek za geografijo FF UL je koordinator raziskovalcev in organizatorjev regijskih srečanj. Veseli nas, da je proces participativnega podeželskega parlamenta (4P), v katerem je univerza interaktivni vmesnik za participacijo akterjev in deležnikov na podeželju, v letu 2025 podprl HUD sklad Univerze v Ljubljani.
V oktobru in novembru 2025 smo uspešno izvedli devet regijskih srečanj, in sicer v Dravogradu, Podčetrtku, Škofji Loki, Svetem Juriju ob Ščavnici, Novem mestu, na Vrhniki, v Novi Gorici, Hrpeljah in Pivoli. Regijskih srečanj so se udeležili prebivalci različnih podeželskih skupnosti, predstavniki društev (šport, kultura, turizem, okolje itd.), mladih, podeželskih žensk, odraslih in starejših; kmetje, delavci, podjetniki, socialni podjetniki, obrtniki, kmetijske zadruge; ranljive skupine, javne in zasebne ustanove, novinarji; predstavniki kmetijske svetovalne službe, predstavniki lokalne samouprave, predstavniki regionalnih razvojnih agencij in zavarovanih območij, člani lokalnih akcijskih skupin; predstavniki izobraževalnih (srednje šole, poklicne šole, univerze), zdravstvenih in raziskovalnih ustanov ter tudi oblikovalci politik. Župani in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sodelovali z uvodnimi nagovori ali v razpravah na delavnicah.
Aktivno je sodelovalo 15 raziskovalcev in strokovnjakov s sledečih inštitucij: Univerze v Ljubljani (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL; Oddelek za agronomijo - Katedra za agrarno ekonomiko in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL), Univerze v Mariboru (Fakulteta za turizem; Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede), Urbanističnega inštituta Slovenije, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Fakultete za varstvo okolja Velenje in Statističnega urada RS. Pri pripravi vsebinskih izhodišč za delavnice so sodelovali tudi Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Razvojna agencija za Koroško, predstavniki mladih (Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo kreativne mladine LRF za Pomurje), v organizacijo je bila vključena tudi Visoka šola za urejanje podeželja Grm iz Novega mesta.
Z udeležbo na regijskih srečanjih smo lahko zadovoljni: tako številčno (ok. 450 udeležencev) kot tudi glede zastopanih ravni (ponekod zelo močno zastopana lokalna raven), raznovrstnosti udeležencev (včasih bolj zastopan nevladni sektor) in tudi glede geografske pokritosti (ponekod je bila zastopana celotna »regija«, drugje nekoliko manj reprezentativno).
Veseli smo, da so se vzpostavile funkcionalne in nujno potrebne povezave med univerzo, raziskovalnimi ustanovami, regijskimi koordinatorji, lokalnimi akcijskimi skupinami, številnimi akterji in deležniki ter DRSP.
Vsem sodelujočim se iskreno zahvaljujemo za vložen trud, znanje in čas. Iz zbranega gradiva bomo regijski koordinatorji, raziskovalci in predstavniki DRSP oblikovali regijska poročila, ki bodo vsebinska podlaga za pripravo ključnih izhodišč nacionalnega podeželskega parlamenta.
Članek objavljen v e-novičniku Geografska širina, oktober – december 2025, ki ga izdaja Oddelek za geografijo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Avtorica: Irma Slavič Potočnik