Ženske na podeželju prvenstveno prevzemajo vodilne vloge v diverzifikaciji kmetijskih dejavnosti, turizmu na podeželju, socialnih inovacijah, vključevanjem ranljivih skupin in uvajanju različnih okoljskih praks. Na podeželju tudi v praksi vzpostavljajo in vzdržujejo obsežne mreže in izrazito prispevajo k širšim družbenim spremembam. Zelo pomemben je lokalen, od spodaj navzgor usmerjen pristop, ki temelji na potrebah in pobudah žensk v posameznih podeželskih skupnostih. Raziskovalci ugotavljajo, da je vloga ženske v Sloveniji pri izvajanju ukrepa LEADER/CLLD zelo močna.
Razstava »Inovativne zgodbe žensk s podeželja« gostuje v avli Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Dunajska cesta 22 v Ljubljani), ogledate pa si jo lahko od 14. 3. - 14. 4. 2025. Nastala je v okviru projekta FLIARA (Female-Led Innovation in Agriculture and Rural Areas).
Razstava, ki je nastala v okviru projekta FLIARA (Female-Led Innovation in Agriculture and Rural Areas), predstavlja navdihujoče zgodbe žensk, ki z inovativnimi pristopi prispevajo k trajnostnemu razvoju podeželja. Posamezne slovenske inovativne prakse dodatno bogatijo tudi druge predstavljene vsebine, ki so povezane z delovanjem in aktualno vlogo žensk na slovenskem podeželju. Ministrstvo je tako v mesecu marcu dalo priložnost in močan glas inovacijam, svežim pobudam in pristopom, s takšnimi dogodki pa posredno prispeva tudi k spremembam v širšem evropskem prostoru.
Vlogo žensk na družinskih kmetijah tradicionalno prepoznamo kot steber delovanja celotnega sistema kmetije, a v praksi ženskam ta vloga pogosto ne zagotavlja enakega pravnega, socialnega in ekonomskega statusa kot moškim kolegom. Pričakovali bi, da se z generacijskimi spremembami položaj žensk izboljšuje, saj so nove generacije pogosto bolj odprte za enakopravnost in spremenjene modele upravljanja, žal pa tradicionalni vzorci lastništva in prenosa kmetij še vedno prevladujejo ter ohranjajo neenak položaj žensk. Zato so prizadevanja, da se prepozna in podpre pobude žensk, ki pogosto ne le preoblikujejo podeželske ekonomije, temveč tudi prispevajo k bolj trajnostnim in prožnim podeželskim skupnostim, še toliko bolj pomembna.
Ugotavljamo, da ženske na podeželju prvenstveno prevzemajo vodilne vloge v diverzifikaciji kmetijskih dejavnosti, turizmu na podeželju, socialnih inovacijah, vključevanjem ranljivih skupin in uvajanju različnih okoljskih praks. Najbolj pa pri svojih praksah v kmetijstvu in podeželskih skupnostih odstopajo po celovitem pristopu - pogosto združujejo okoljske, socialne, ekonomske in kulturne vidike trajnosti. Kot je tudi razvidno na enem izmed plakatov ženske izraziteje prispevajo k širšim družbenim spremembam, kot so krepitev lokalnih podeželskih skupnosti, socialno podjetništvo, kreiranje alternativnih tržnih poti in ohranjanje naravnih virov. Ženske prednost dajejo vključujočim, skupnostnim in trajnostno naravnanim rešitvam, saj imajo bolj izražene mehke in socialne vrednote.
Obstaja veliko učinkovitih ukrepov, a sodelovanje in vzpostavljene mreže so prepoznane kot daleč najpomembnejši mehanizem za povečanje prispevka žensk k trajnostnim inovacijam in rešitvam. In ženske na podeželju tudi v praksi vzpostavljajo in vzdržujejo obsežne mreže. Tako npr. društva podeželskih žena v Sloveniji predstavljajo izjemno močno in živo mrežo žensk na podeželju, kjer okoli 150 lokalnih društev združuje več kot 10.000 članic.
Čeprav se problemi med različnimi tipi podeželja, ki smo jih preučevali v projektu, razlikujejo, so ukrepi za povečanje prispevka žensk k trajnostnim inovacijam podobni. Zelo pomemben je lokalen, od spodaj navzgor usmerjen pristop, ki temelji na potrebah in pobudah žensk v posameznih podeželskih skupnostih. Za dosego tega so pomembne lokalne akcijske skupine in pristop in ukrep LEADER/CLLD, ki lahko prispevata k vključevanju, sodelovanju in opolnomočenju žensk. Tudi to je predstavljeno na ločenem plakatu. V obdobju 2014–2020 je bilo v Sloveniji izvedenih skupaj kar 1500 LEADER/ CLLD projektov. 2600 partnerjev iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja je bilo vključenih v 37 lokalnih akcijskih skupin. In če na ravni FLIARA projekta ugotavljamo, da so ženske odsotne pri usmerjanju politik in odločanju, imajo ženske v Sloveniji močno vlogo pri izvajanju ukrepa LEADER/CLLD. Najpogosteje sodelujejo pri projektih, ki naslavljajo lokalno oskrbo s hrano, ekološko kmetijstvo, zeliščarstvo, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, neposredno trženje, drobno podjetništvo, medgeneracijsko povezovanje, ohranjanje kulturne dediščine, kolektivne blagovne znamke, turizem na podeželju in družbene inovacije.
Triletni projekt FLIARA »Inovativne ženske v kmetijstvu in na podeželju«, kamor je Slovenija vstopila s partnerstvom Univerze v Ljubljani (Filozofske fakultete), koordinira Univerza v Galwayu na Irskem, deluje pa kot konzorcij petnajst javnih in zasebnih organizacij v desetih evropskih državah. Potrebe po spremembah v kmetijstvu zaznavamo vsi in v iskanju novih priložnosti za podež elje preko inovativnih in tudi bolj trajnostnih pristopov, kjer je potencial žensk ogromen.
Besedilo so pripravile sodelavke projekta FLIARA na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Foto: Irma Slavič Potočnik
