Odkrijte Mutur Beltz projekt, ki spodbuja tradicionalne veščine, podeželsko znanje, zaposlitev in enakost spolov z uporabo ovčje volne kot strateškega ekonomskega, ekološkega in kulturnega vira. Več o projektu, ki je bil tudi eden od zmagovalcev nagrade ARIA, si preberite TUKAJ.
E-knjižnica
Kako določiti prioritete, ko je vse pomembno?
V nevladnih organizacijah se pogosto znajdejo v položaju, ko ima skoraj vsaka naloga dober razlog, da bi jo opravili takoj. V članku pojasnjujejo, zakaj je zavestno določanje prioritet ključno za kakovostno, trajnostno delovanje organizacije ter kako pri tem upoštevati poslanstvo, učinke in realne zmožnosti. Več si preberite TUKAJ.
Zbirka gradiv za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano
Vodnik za prehod v trajnostni sistem oskrbe s hrano vključuje strategije za prehod v bolj trajnosten in odporen kmetijsko-prehranski sistem. Vodnik temelji na bolj poglobljeni študiji Trajnostni sistem pridelave in potrošnje hrane. Avtorji vodnika so pripravili tudi Katalog dobrih praks trajnostne oskrbe s hrano, ki ponazori, da se trajnostni prehod kmetijsko-prehranskega sistema marsikje že izvaja. Vodnik in več informacij o njem je na voljo TUKAJ.
Dve orodji za načrtovanje razvoja podeželja
Podeželski observatorij – nudi združike podatke z ekonomskega, socialnega in okoljskega področja za boljše načrtovanje storitev na podeželju. Vključuje aplikacija “Rural focus”, “My place” in “RMap view”.
Zbirka orodij za dostop do EU skladov - podpora lokalnim akterjem pri dostopu do sredstev preko aplikacij “Founding finder”, “Get inspired” in “Resources”.
Širši kontekst za skladen in celosten razvoj podeželja pa predstavljata Vizija EU za podeželje in Akcijski načrt za podeželje.
Glasovi slovenskega podeželja
Od prve pobude za organizacijo podeželskega parlamenta na Švedskem mineva 35 let. Na podeželskih parlamentih se zbirajo ljudje s podeželja ne glede na svetovnonazorsko, politično ali razredno pripadnost, ki so raznoliki zagovorniki celostnega razvoja podeželja, si prizadevajo za ohranjanje vitalnosti podeželja in se aktivno vključujejo v proces političnega odločanja. Podeželski parlamenti so prostor za združevanje pobud, njihovo jasno formuliranje in komuniciranje z odločevalci. Slovenija je prvi podeželski parlament izvedla leta 2011 v Grobljah pri Domžalah, petega pa leta 2019 v Halozah, kjer so se povezovale različne interesne skupine, organizacije in posamezniki. 11. in 12. junija 2026 bomo v Ilirski Bistrici izvedli 6. Slovenski podeželski parlament.
V Društvu za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) smo se odločili, da bomo šesti podeželski parlament izvedli drugače od prejšnjih. Na Občnem zboru članov (marec 2025) smo potrdili procesni pristop, ki v vse faze - od začetka do končne izvedbe – enakovredno in enakopravno vključuje akterje in deležnike s podeželja. Hkrati pa je bila podprta pobuda, da se v proces aktivno vključijo raziskovalci. Oddelek za geografijo FF UL je koordinator raziskovalcev in organizatorjev regijskih srečanj. Veseli nas, da je proces participativnega podeželskega parlamenta (4P), v katerem je univerza interaktivni vmesnik za participacijo akterjev in deležnikov na podeželju, v letu 2025 podprl HUD sklad Univerze v Ljubljani.
Evropska komisija predstavlja prvi evropski Načrt dostopnih stanovanj
16. decembra 2025 je Evropska Komisija predstavila načrt, s katerim poskuša rešiti pomanjkanje cenovno dostopnih, trajnostnih in kakovostnih stanovanj. V načrtu so smernice, ki podpirajo vse veje države in deležnikom omogočajo priskrbeti cenovno dostopna stanovanja širom EU. Več si preberite TUKAJ.
Funkcija iskalnika od zdaj na voljo v EIP-AGRI bazi projektov tudi za praktične povzetke
Projektna baza EIP-AGRI ima novo funkcionalnost – iskalnik, ki omogoča iskanje med praktičnimi povzetki po vrsti projekta, temi, geografski lokaciji, ključnih besedah, itd. Praktični povzetki so povzetki rezultatov EIP-AGRI operativnih skupin in projektov Obzorje Evropa. Iskalnik je na voljo TUKAJ.
Ali veste, kako postaviti dobre cilje in kazalnike?
Skoraj pri vsakem razpisu od nas zahtevajo, da jasno določimo cilje projekta in kazalnike, s katerimi bomo preverjali, ali smo te cilje res dosegli. Le tako lahko ob koncu projekta zanesljivo ocenimo, ali smo naredili to, kar smo si zadali. Dobro zastavljeni cilji pa nam pomagajo tudi sproti – da vidimo, ali smo na pravi poti, in se po potrebi pravočasno prilagodimo. CNVOS je za vas zbral nekaj praktičnih nasvetov, ki vam lahko olajšajo postavljanje ciljev in kazalnikov. Preberite TUKAJ.
Več...
- Katalog dobrih praks 2025: Trajnostna oskrba s hrano
- Potovalne navade Boomerjev, Milenijcev in generacije Z
- Obnovljivi viri energije za podeželje: politični pregled
- Krepitev odpornosti podeželja – nova publikacija OECD poziva k politikam podeželja, ki so prilagojene lokalnim okoljem in osredotočene na njegove prebivalce
