Vsekakor je obiskovanje raznolikih kulturnih prireditev in festivalov dobilo svoje mesto v Slovenskem prostoru, enako je z gastronomskim turizmom oziroma razvijajočim se čebelarskim turizmom. Manj razvita pa sta verski in zdravilni turizem (bistveno drugačen od zdraviliškega), čeprav imamo dobre danosti zanju.
Po pandemiji Covid je zaznaven tudi premik od zdraviliškega v zdravilni turizem – holistični pristop k človeku. Le-ta pa poleg vrhunske medicinsko-rehabilitacijske ponudbe, zdravilne vode … zahteva tudi npr. ekološka mila, sladice, ki se bistveno razlikujejo od tistih v supermarketih, lokalno pridelano hrano in napitke (ne tiste, kot so v plastenkah na bencinskih črpalkah), čaje nabrane v planinah (ne filter vrečk)…
Verski turizem, po podatkih Svetovne turistične organizacije, predstavlja nad 300 milijonov romarjev letno in, na svetovni ravni, ustvari 18 milijard. Tudi Slovenci radi romamo in imamo veliko romarskih središč, čedalje bolj urejene pa postajajo tudi romarske poti. Verski turizem je katalizator razumevanja kultur. To trditev odlično predstavlja cerkev na Javorci (Posočje), ki je simbol poziva k spravi in priča o povezovalni moči skupnega umetniškega ustvarjanja in gradnje.
Na sliki je Križna Gora, naselje na slemenu nad dolino Selščice v Občini Škofja Loka. Tam stoji cerkev sv. Križa, ki je priljubljena izletniška točka. Fotografijo je posnel Florjančič Uroš, ki je prejel drugo nagrado na fotografskem natečaju 50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji. Natečaj je pripravilo fotografsko društvo Grča Kočevje v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Turistično zvezo Slovenije. Kar 80 fotografij iz tega natečaja je do 15. januarja 2025 na ogled na Jakopičevem sprehajališču v središču Ljubljane.
Vir fotografije: spletna stran Turistične zveze Slovenije - Križna Gora, Fotografija: Uroš Florjančič