Evropski odbor regiji je sprejel mnenje v katerem poziva k skladnejšemu in prožnejšemu pristopu k financiranju teritorialnega razvoja, ki vključuje več skladov EU, hkrati pa zmanjšuje pretirane upravne ovire.

Odbor regij si prizadeva za spodbujanje odpornih, vključujočih in trajnostnih podeželskih skupnosti po letu 2027 s krepitvijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in programov LEADER, poenostavitvijo postopkov financiranja in izvajanja ter zagotavljanjem, da so prednostne naloge podeželja vključene v vse politike EU.

Evropska komisija je 19. 2. 2025 predstavila Vizijo razvoja za kmetijstvo in prehrano, ki predstavlja skupno vizijo vseh politik s področja kmetijstva in prehrane in na podlagi katerega bo Evropska komisija to področje usmerjala skozi celoten mandat. Vizija zajema več vidikov kmetovanja in pridelave hrane, ki sta pomembna tudi s vidika strateške samostojnosti EU in suverenosti pri prehranski varnosti.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da so kmetje v središču evropskega prehranskega sistema in da se soočajo z vse večjimi izzivi, kot sta globalna konkurenca in podnebne spremembe. Zato je ključni cilj strategije povečati privlačnost, odpornost in trajnost kmetijskega sektorja.

Na žalost pa je iz dokumenta skoraj v celoti izpadlo področje razvoja podeželja. Evropska komisija bo sicer spodbujala lokalne vključujoče pristope, kot sta LEADER in pametne vasi, vendar pa bo odločitev za izvajanje po letu 2027 odvisna od posamezne države članice. Poročilo je dostopno TUKAJ oz na spletni strani Evropske komisije.

V Sloveniji je na nacionalni ravni sicer izkazana načelna podpora participativnemu upravljanju s porečji, vendar sistemski pristop še ni ustrezno vzpostavljen, zato zlasti v manjših porečjih različne pobude po upravljanju prihajajo od spodaj navzgor. In tu se nakazuje posebna vloga lokalnih akcijskih skupin in pristopa LEADER/CLLD.

Kraška reka Temenica deli zgodbo številnih slovenskih vodotokov, s katerimi smo desetletja netrajnostno upravljali. Če želite spoznati, kako si sledijo geografska analiza porečja, opredelitev ključnih vodno-upravljavskih izzivov, analiza deležnikov in njihovo opolnomočenje ter vrednotenje učinkov izvedenih participativnih aktivnosti – preberite članek v reviji DELA, ki je na voljo na povezavi: https://journals.uni-lj.si/Dela/article/view/20638/17889

Pot kulturne dediščine Žirovnica je bila na Dnevih slovenskega turizma 2024 prejemnica Zlatega znaka gostoljubnosti. Na majhnem območju Žirovnice, ki se nahaja pod mogočnim Stolom, se je rodilo izjemno število pomembnih literatov, ki so s svojim delovanjem močno vplivali na obstoj in razvoj slovenskega jezika, kulture, literature in umetnosti. Podroben program je dostopen TUKAJ. Rok prijave je ponedeljek, 3. 2.  2025 preko povezave https://tzs.link/.