Od prve pobude za organizacijo podeželskega parlamenta na Švedskem mineva 35 let. Na podeželskih parlamentih se zbirajo ljudje s podeželja ne glede na svetovnonazorsko, politično ali razredno pripadnost, ki so raznoliki zagovorniki celostnega razvoja podeželja, si prizadevajo za ohranjanje vitalnosti podeželja in se aktivno vključujejo v proces političnega odločanja. Podeželski parlamenti so prostor za združevanje pobud, njihovo jasno formuliranje in komuniciranje z odločevalci. Slovenija je prvi podeželski parlament izvedla leta 2011 v Grobljah pri Domžalah, petega pa leta 2019 v Halozah, kjer so se povezovale različne interesne skupine, organizacije in posamezniki. 11. in 12. junija 2026 bomo v Ilirski Bistrici izvedli 6. Slovenski podeželski parlament.
V Društvu za razvoj slovenskega podeželja (DRSP) smo se odločili, da bomo šesti podeželski parlament izvedli drugače od prejšnjih. Na Občnem zboru članov (marec 2025) smo potrdili procesni pristop, ki v vse faze - od začetka do končne izvedbe – enakovredno in enakopravno vključuje akterje in deležnike s podeželja. Hkrati pa je bila podprta pobuda, da se v proces aktivno vključijo raziskovalci. Oddelek za geografijo FF UL je koordinator raziskovalcev in organizatorjev regijskih srečanj. Veseli nas, da je proces participativnega podeželskega parlamenta (4P), v katerem je univerza interaktivni vmesnik za participacijo akterjev in deležnikov na podeželju, v letu 2025 podprl HUD sklad Univerze v Ljubljani.