Prejšnji teden je Ministrstvo za kmetijstvo z dopisom št.33157-5/2020/17 javnost seznanilo z novo definicijo podeželja, ki se bo uporabljala pri določitvi upravičenih območji za sklad EKSRP v programu LEADER.  Sklad EKSRP naj bi po novem podpiral projekte na podeželju, ki po predlagani definiciji obsega vsa naselja z manj kot 10.000 prebivalcev in v katerih je delež kmetijskih gospodarstev, glede na vsa gospodinjstva v tem naselju, višji kot 15 %.

Definiciji upravičenega območja za program LEADER je s tem dodan nov izločilni kriteriji, ki po mnenju članov DRSP drastično zmanjšuje upravičeno območje in s tem ogroža uspešen razvoj podeželja in zmanjšuje potencial za črpanje EU sredstev. Takšna definicija podeželja je za nas popolno presenečenje in ne sledi povezanemu izvajanju programa CLLD na zaključenem območju, po principu od spodaj navzgor.

ELARD v gradivu predstavi ključen doprinos in prednosti pristopa LEADER / CLLD in predloge za uravnotežen razvoj Evrope v prihodnosti. V dokumentu so izpostavljena področja, kjer je LEADER / CLLD pristop še posebej uspešen: prilagoditev in blažitev podnebnih sprememb, brezposelnost in vključenost, demokracija in Evropa, ki je bližja svojim državljanom, mladi, kultura in ustvarjalnost, NVO in prostovoljstvo, odpora MSP in inovacije, digitalizacija ter enakost.

ELARD se je s krizo soočal v trdnem prepričanju, da smo skupaj močnejši – z ohranjanjem duha združene Evrope. Celoten dokument je dostopen TUKAJ.

SVARUN je več deležniško stičišče - most med raziskavami in oblikovanjem kmetijske politike po letu 2020 v Sloveniji. Je platforma za dialog med raziskovalci, svetovalci, predstavniki vladne sfere in nevladni deležniki, med njimi tudi Društvo za razvoj slovenskega podeželja. Glavni cilj je zbrati relevantne raziskave in mnenja na podlagi katerih bomo formulirali priporočila za prihodnjo politiko podeželskih območij. Enako kot v Sloveniji so stičišča v 20 evropskih državah (projekt SHERPA), ki usklajeno pripravljajo tudi pobude za oblikovanje politik na EU ravni. Stičišče v Sloveniji koordinira Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

Tekom projekta bodo deležniki na ravni Slovenije in EU razpravljali o različnih ključnih vsebinah. Prva izmed njih je ohranjanje in izboljšanje stanja biotske pestrosti s pomočjo krajinskih značilnosti.