Volno lahko uporabimo kot trajnostno obliko materiala za pakiranje, da zmanjšamo onesnaževanje s plastiko. Nagrajen projekt estonskih podjetnikov (financiran s strani SKP), je navdihujoč primer, kako lahko uporaba volne prepreči proizvodnjo plastičnih odpadkov. Preberite si več o tej navdihujoči zgodbi o uspehu SKPja TUKAJ.
Gibanje »Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen« že deseto leto poziva vse državljane, naj sodelujejo v akciji za povečanje samooskrbe in ohranjanje slovenskih semen. Sodelujete lahko na različne načine - tako, da sejete semena, sadite, pridelujete ter izmenjujete avtohtona semena in sadike kulturnih rastlin, sadnih vrst, medovitih in zdravilnih rastlin; izdelujete in sejete semenske kroglice in pridelujete sonaravno; Vabljeni otroci, vrtci, šole, posamezniki in društva, da se prijavite kot sodelujoči v Pozitivni točki Štafeta semen. Rok za prijavo je 31.12.2022.
V Sloveniji je tudi veliko semen starih sort, ki prehajajo iz roda v rod. V kolikor izveste za kakšno izmed njih vam bodo v društvu pomagali pri njenem vpisu v »Ohranjevalno sorto«.
Učenje je lahko tudi zabavno, pa čeprav o resnih temah. Ena takšnih je tudi tema pridelovanja hrane. Hrana, ki jo vsakodnevno zaužijemo lahko vsebuje tudi nevidne sestavine, o katerih se pogosto sploh ne zavedamo. To je lahko npr. deforestacija, saj je bilo za potrebe pridelave te hrane uničen nek gozd, lahko so pesticidi, ki so prepovedani v EU, a vseeno uporabljeni pri pridelavi hrane izven EU meja, lahko je to visok ogljični odtis zaradi velike količine porabe naravnih virov ali pa moderne oblike suženjstva in otroško delo, ki je pogosto del dobavne verige pomarančnih sokov in čokoladnih izdelkov.
Za spodbudo k iskanju novih priložnosti vam predstavljamo pet različnih zgodb o uspehu na področju prehranskih izdelkov. Temeljijo na drugačni uporabi vsem znanih živil, združevanju starih modrosti s sodobnimi trendi življenja in prodornih marketinških prijemih.
V tej številki tematske revije ENRD predstavljajo nove ideje in inspiracijo, ki jo podeželju prinesejo mladi; njihovo energijo za ustvarjanje ter zmožnost prepoznati priložnosti. Navdihujoče zgodbe so strnili v sklope: nove poslovne ideje in pristopi, novi pristopi za okoljsko trajnost ter nove generacije.
Paviljon Expano ob Soboškem jezeru ob izvozu avtoceste A5 (koridor Ljubljana–Budimpešta) je zastavljen, kot vstopna točka v Pomurje. Zasnovan je bil za predstavitev Slovenije na svetovni razstavi Expo v Milanu (2015), v Pomurju pa so ga postavili na degradiranem območju in je hkrati umeščen v neposredno bližino turističnega, športnega in doživljajskega parka Soboško jezero. Zasnovan kot Pomurje v malem in ga sestavljajo štirje glavni sklopi, in sicer razstava, turistično-informacijski center s trgovinico, gostilnica ter prostor namenjen poslovni rabi, kjer bo vzpostavljena tudi SPOT točka.
Agrobiznis je naslov najboljšega podjetnika 2022 podelil Martinu Rojniku, ustanovitelju blagovne znamke inovativnih ekoloških živil Grashka. Grashka je blagovna znamka veganskih delikates iz ekoloških regionalnih sestavin brez dodanih sintetičnih arom, kokosovih olj ali modificiranih škrobov. Za Grashko stoji 37-letni Martin Rojnik, ki je lani prevzel družinsko ekološko kmetijo na Graški Gori na Koroškem, do lanskega oktobra pa je v Ljubljani vodil vegansko restavracijo Kucha, ki jo je korona spravila na kolena. Hribovska kmetija je srce razvoja Grashke, proizvodnja poteka v Velenju, prodaja pa v Sparovih trgovinah. Z inovativno kozmetiko in čigumiji iz smrekove smole pa so si vozovnico na evropsko tekmovanje v Tallinn prislužile dijakinje - podjetnice Biotehniškega centra Naklo.
Osrednji cilj projekta je vzpostaviti dolgoročen sistem za razvoj in promocijo sladkovodnih rib na Slovenskem trgu. S tem namenom so razvili znak kakovosti, ki potrošniku zagotavlja, da jé domačo, kakovostno in zdravo ribo.
Ocenjevanje ribjih izdelkov v letu 2019 je bil prvi tovrsten dogodek v Sloveniji, rezultate pa so razglasili v okviru dogodka Podeželje v mestu, ki se je odvijal na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Obiskovalci so lahko okusili jedi, izdelane iz domačih rib iz slovenskih ribogojnic, in se sami prepričali o njihovi kakovosti. Več ocenjevanj je sledilo v letu 2020, proizvajalci pa so lahko svoje izdelke prijavili v tri kategorije: dimljeno, marinirano in ostali ribji izdelki.
Količina odpadne hrane, ki smo jo v Sloveniji povzročili v letu 2020, je znašala 143.570 ton [1]. Navkljub vedno večji ozaveščenosti prebivalstva o odpadni hrani smo v letu 2020 povzročili za petino več odpadne hrane kot v letu 2013, ki je prvo leto dostopnosti teh podatkov. Polovica evidentirane odpadne hrane izvira iz gospodinjstev, tretjina iz gostinstva in strežbe hrane, desetina iz distribucije ali trgovine z živili in dodatna desetina iz proizvodnje in predelave hrane. Podrobnejša analiza je dostopna TUKAJ, veliko dobrih zgodb pa najdete tudi na FB profilu Hrana ni odpadek.
